P. Lombardi o novi knjigi 'Benedikt XVI. Zadnji pogovori': Dragoceni biseri

VATIKAN (petek, 9. september 2016) – Danes je po vsem svetu izšla knjiga z naslovom Benedikt XVI. Zadnji pogovori. Gre za nov obsežen intervju nemškega novinarja Petra Seewalda z zaslužnim papežem, ki predstavi najpomembnejša obdobja njegovega življenja: od otroštva pod nacističnim režimom, odkrivanja poklica, težkih let vojne, službe v Vatikanu in močne vezi z Janezom Pavlom II., pa vse do izvolitve za papeža in odpovedi pontifikatu. Benedikt XVI. govori tudi o papežu Frančišku – glede njegove izvolitve izrazi svoje presenečenje in veselje ter poudari, da je le-ta znamenje dejstva, da je Cerkev živa, dinamična in ne zaprta v lastne sheme, kar je po njegovem mnenju spodbudno.

O novi knjigi v obliki intervjuja je za Radio Vatikan spregovoril p. Federico Lombardi, predsednik administrativnega sveta Vatikanske fundacije 'Joseph Ratzinger – Benedikt XVI.'. Po njegovem mnenju vsebina knjige prinaša nekaj zelo dragocenih biserov, ki so koristni in zanimivi:

Dragoceno pričevanje zaslužnega papeža o živetju zadnjega obdobja življenja
»Prvi je pričevanje, ki nam ga da ostareli zaslužni papež glede načina, kako živi to obdobje svojega življenja, obdobje umika. Kakor sam reče, je "na poti, da bi dospel do obličja Boga." (str. 225) Benedikt XVI. vedro govori o tem, kako zadnjo postajo svojega življenja živi v zbranosti in molitvi. Bili smo priče dragocenega pričevanja Janeza Pavla II., ki je z vero prenašal težko trpljenje bolezni. Benedikt XVI. nam da pričevanje ostarelega Božjega moža, ki se pripravlja na smrt. To stori s ponižnimi in človeškimi toni, prepoznavajoč dejstvo, da mu fizična šibkost otežuje, da bi bil vedno, kot bi želel, v "visokih območjih duha." (str. 23) Govori nam o veliki skrivnosti Boga, o velikih vprašanjih, ki so spremljala in še spremljajo njegovo duhovno življenje, npr. zakaj je v svetu prisotno toliko zla. Govori nam posebej o Jezusu Kristusu, resničnem središču njegovega življenja, katerega "vidi prav pred" seboj; o Kristusu, ki je "vedno velik in skrivnosten" ter o dejstvu, da se mu zdijo danes mnoge besede evangelija zaradi njihove veličine in resnosti težje kot v preteklosti. (str. 26). Zaveda se, "da je potrebno biti ponižen, če se ne razume besed Svetega pisma, je potrebno počakati, dokler jih Gospod ne odpre našemu razumevanju." (str. 27)«

Jasno, odločno in vedro o odpovedi petrinski službi
»Ena od poglavitnih točk je odpoved, predvsem duh te odpovedi. Zaslužni papež jasno in vedro odgovori na vsa neutemeljena razglabljanja o razlogih za odpoved pontifikatu, kakor da bi bila le-ta posledica težav po škandalih in zarotah. Benedikt XVI. govori o poti razlikovanja, preko katere je pred Bogom prišel do odločitve in vedrine, katere ni nikoli obžaloval. Poudari, da se ni odločil pod pritiskom pretečih težav, ampak po tem, ko so bile le-te v veliki meri že presežene. Na nek način bi lahko rekli, da svojo odpoved predstavi kakor dolžno in 'normalno'.«

Različne tematike od otroštva do pontifikata
»V knjigi je še veliko drugih strani, ki so pomembne. V drugem in tretjem delu pogovor teče o temi nacizma v izkušnji družine in cerkve mladega Ratzingerja in o kulturnem ozračju v času, ko je bil profesor teologije v Bonnu. Poleg tega zajema tudi njegov osebni prispevek na drugem vatikanskem koncilu, posebej glede temeljega odnosa med Svetim pismom, tradicijo in naukom. Opiše še tesno in dolgo bližino ter sodelovanje s papežem Wojtylo.«

Namen pontifikata: Bog in vera v središču. Sveto pismo in tradicija, sinodalnost
»Glede svojega pontifikata zelo jasno pove, da je bil njegov glavni namen postaviti v središče temo Boga in vere. V intervjuju to izrazi z naslednjimi besedami: "Prihajam s področja teologije in vedel sem, da je moja moč, če imam kakšno, oznanjevati vero v pozitivni obliki. Zato sem želel predvsem učiti izhajajoč iz polnosti Svetega pisma in tradicije... Vedel sem, da moj pontifikat ne bo dolg. Da ne bom mogel dopolniti dolgotrajnih projektov in uresničiti izrednih pobud... Ne bi sklical novega koncila, vendar pa sem želel in mogel tem bolj okrepiti element sinodalnosti." (str. 180) Benedikt XVI. kot eno od pomembnih znamenj omeni leto vere: "prenovljeno spodbudo, da bi verovali, živeli življenje iz središča, iz dinamizma vere; da bi ponovno odkrili Boga preko ponovnega odkritja Kristusa, torej preko ponovnega odkritja vere". (str. 217) Vera v središču, spodbuda, da bi živeli v veri, sta gotovo glavni značilnosti pontifikata.«