Jubilej Usmiljenja za švicarske gardiste in vatikanske žandarje

VATIKAN (petek, 9. september 2016, RV) – Sveta vrata bazilike svetega Petra so včeraj prestopili tudi švicarski gardisti in vatikanski žandarji ter s slovesno mašo, ki jo je zanje daroval državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, obhajali jubilej Usmiljenja.

Od zdaj naprej imajo švicarski vojaki in žandarji na razpolago »nova orožja« za opravljanje svoje službe, pravo »skrito skladišče«. »Izročil« pa jim jih je sam kardinal Parolin. »Evharistična kruh in vino, kakšna Beseda življenja, mali rožni venec in sveta vrata – to so Božja orožja, na razpolago in na dosegu vsakega, na videz sicer šibka, pa vendar močnejša od vsake človeške zvitosti in vsake ovire,« jim je dejal med homilijo.

Bazilika svetega Petra je tako za švicarske gardiste kot žandarje »delovni prostor«, kjer opravljajo svoje pomembne zadolžitve za ohranjanje reda in miru. V njej skupaj obhajati jubilej pa pomeni »postanek, da bi pristopili k izviru čiste vode in ponovno stopili na pot z novim zagonom in gotovim upanjem«. Prestopiti sveta vrata pomeni zunaj Gospodove hiše in naše vesti pustiti zlo, pokvarjenost, greh, ničevo domišljavost, da lahko živimo, kakor da Bog ne obstaja, daleč od njega, ne da bi mu naredili prostor v realnem in konkretnem življenju, osebnem, družinskem poklicnem in družbenem, je pojasnjeval kardinal. A prav tako pomeni opraviti globoko cerkveno, skupnostno dejanje, saj niso vstopili posamezno in zasebno, ampak skupaj s svojimi kolegi in v spremstvu duhovnikov, katerim je zaupana njihova pastoralna oskrba, je dejal Parolin zbranim gardistom in žandarjem.

Izpostavil je njihovo dvojno poslanstvo: »Prvo je okrepiti svojo vero v vstalega Kristusa na način, da mu na stežaj odprete vrata svojega srca in mu dopustite, da vam prinese mir, tisti pristen in globok mir, ki izvira iz zavedanja, da ste ljubljeni in spravljeni z Bogom. Drugo poslanstvo pa je, da najbolje kar zmorete opravljate naloge, ki so vam zaupane.« Opogumil jih je k ohranjanju zdravega ponosa, ker so bili izbrani za tako plemenito nalogo, ki jo je treba opravljati z velikim čutom odgovornosti, po drugi strani pa priznati, da kljub dobri volji vseh, ne more biti vedno vse tako, kakor bi moralo biti. Omejenost situacij in oseb torej zahteva, da si nadenejo usmiljenje, dobroto, ponižnost, potrpežljivost, drug drugega podpirajo in si odpuščajo.

Švicarski vojaki in žandarji so ob koncu maše dobili rožni venec, ki je – kot je dejal kardinal Parolin – »preprosta in močna molitev«.