Papež: Vernik ne more stati križem rok. Mora braniti stvarstvo in življenje

VATIKAN (četrtek, 8. september 2016, RV) – Vernik brani življenje in stvarstvo in ne more stati križem rok pred nekaznovanim kršenjem mnogih pravic, je bil eden od jasnih poudarkov papeža Frančiška med današnjo avdienco z udeleženci prvega simpozija Amerika v dialogu. Naš skupen dom. Dogodek organizirata Inštitut za medverski dialog iz Buenos Airesa in Organizacija ameriških držav v sodelovanju s Papeškim svetom za medverski dialog.

Medversko sodelovanje je temeljnega pomena
Papež je prvo srečanje Amerika v dialogu označil kot pomembno iniciativo, ne samo za ameriško celimo, ampak tudi za ves svet. Izpostavil je, da treba »staviti na celostno ekologijo«, ki spoštuje stvarstvo in upošteva človeka kot »vrh stvarstva«. Za papeža so verstva temeljnega pomena, ker v lepoti stvarstva prepoznavajo Boga. Zato so tudi poklicana širiti držo odgovornosti, obenem pa pospeševati »celostno vzgojo«.

Osrednjega pomena je predvsem »medversko sodelovanje«, osnovano na spoštljivem dialogu in postavljeno na lastno identiteto. Tako lahko vsako srečanje postane »seme, iz katerega bo zraslo drevo, bogato s sadovi«. »Če ne obstaja vzajemno spoštovanje, ne bo obstajal medverski dialog,« je zatrdil papež v nagovoru in poudaril, da je »vernik zaščitnik stvarstva in življenja«: »Ne more ostati nem ali križem rok pred nekaznovanim kršenjem mnogih pravic.«

Moški in ženska vere sta poklicana braniti življenje v vseh njegovih fazah: od fizične celovitosti do temeljnih svoboščin, kot so svoboda vesti, vere, misli. Bog je ustvarjalec stvarstva, mi pa smo orodja v njegovih rokah, da bi tako bili vsi spoštovani v svojem dostojanstvu in bi se lahko uresničili kot osebe.

Svet potrebuje združeno pomoč verstev
Sveti oče spomni, da nas kot vernike svet opazuje, da bi videl našo držo. To od nas zahteva, da sodelujemo med sabo in z ljudmi dobre volje, ki ne izpovedujejo nobene vere. To pa zato, da bi lahko dali učinkovite odgovore na mnoge probleme današnjega sveta, pri čemer papež našteje lakoto, vojno, okoljsko krizo, krizo družine, predvsem pa pomanjkanje upanja. »Današnji svet trpi in potrebuje našo skupno pomoč in zanjo tudi prosi,« je poudaril papež. Kar pa je seveda daleč od kakršnega koli prozelitizma. Žal pa z bolečino ugotavljamo, da je ime vere včasih izrabljeno za povzročanje grozot, kot je terorizem. »Nujno je na združen in jasen način obsoditi ta ostudna dejanja in se distancirati od vseh tistih, ki hočejo zastrupiti duše,« je zatrdil papež.

Podobna srečanja, kot je Amerika v dialogu, so po njegovih besedah pomembna ravno zato, da pokažejo na pozitivne vrednote verstev in dajo upanje. Treba je med seboj deliti bolečino in upanje, da bi hodili skupaj in skrbeli drug za drugega: »Bilo bi dobro zapustiti boljši svet, kakor smo ga našli.«