Knjiga kardinala Comastrija o Materi Tereziji: Poznal sem svetnico

VATIKAN (petek, 2. september 2016, RV) – Poznal sem svetnico: tako se glasi naslov knjige kardinala Angela Comastrija, papeževega vikarja za Vatikan. Delo opisuje njegova srečanja z Materjo Terezijo iz Kalkute in nekaj dogodkov iz njenega življenja.

Mati Terezija je imela srce, polno Boga
V predgovoru avtor spominja na besede iz Psalma 4: »Mnogi pravijo: 'Kdo nam bo pokazal dobro?' Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja! Dal si luč veselja mojemu srcu kakor tedaj, ko je njihovo žito in vino v obilju.« Te besede se povsem skladajo z Materjo Terezijo iz Kalkute. Njen obraz je izžareval veselje, razodeval je svetlobo, posredoval je mir. Zakaj? Zato, odgovarja kardinal Comastri, ker je imela Mati Terezija srce, polno Boga. In kjer je Bog, tam je raj na zemlji.

Sedaj je na vas
Ko je 5. septembra 1997 Mati Terezija zaprla oči na tem svetu, je nad Kalkuto divjala silovita nevihta. Četrt, v kateri se nahaja hiša misijonark ljubezni, je več ur ostala brez elektrike. Tako je neutrudna ženska, ki je množicam prinašala luč, umrla v temi. Kaj ni to znamenje neba, se sprašuje kardinal Comastri. Kaj ni to jasno znamenje Jezusa, ki ji je rekel: »Bodi moja luč«? Da, nadaljuje kardinal, Jezus nam je hotel reči: »Prišel sem, da vzamem s seboj Mater Terezijo. Sedaj je na vas, da zberete luč, ki jo je ona izžarevala v svetu, sedaj je na vas, da v svet pošiljate luč.«

Ni imela potrebe, da bi ugajala
Svetniki nimajo potrebe, da bi jim ploskali. Svetniki od nas zahtevajo, da nadaljujemo njihovo delo, da ohranimo prižgano svetilko njihovega zgleda in ogenj ljubezni, ki so ga razvneli na zemlji. Nekaj dni po smrti Matere Terezije je Roberto Gervaso, človek, ki se izjavlja za oddaljenega od obzorij vere, zapisal: »Mati Terezija je bila iskrena: čutilo se je, da je čutila. Ni imela potrebe, da bi ugajala ne senzacionalističnemu tisku – najslabšemu – ne nesramnim prilizovalcem s kemičnim svinčnikom in Nikonom. Ni imela potrebe ugajati, kajti kdor se potopi v neko poslanstvo, kdor živi, se bori in umre za druge, ga ne skrbi, če ugaja ali ne. In to je edini način, da ugaja vsem. Mati Terezija si ni prizadevala priti v ospredje, četudi je imela izjemen sloves, ki se s časom še zdaleč ni omajal, ampak je postal kvečjemu trdnejši. Neutrudna redovnica iz Skopja je poznala obraz zavrženih, znala je doumeti njihova hrepenenja in drgetanje. Več desetletij je s pločnikov Kalkute pobirala tiste, ki so v vročici, krvaveč in onemogli čakali na smrt. Več desetletij je polagala dlan na ranjena čela, upadla lica, nespodobno razjedena telesa Božjih otrok, ki bi Boga lahko preklinjali. A ga niso, ker so imeli ob sebi to drobno in orjaško sestro, majhno in veličastno, zastopnico in odposlanko Boga.«

Kardinal Comastri v predgovoru zaključuje, da nam Mati Terezija danes pravi: »Nadaljujte vi, nadaljujte s sejanjem ljubezni v svetu, kajti potreba je še vedno velika.«

Nov dokumentarni film
Po spominih papeževega vikarja za Vatikan na bodočo svetnico in drugih je bil sicer posnet tudi nov dokumentarni film o Materi Tereziji, ki ga bo dan pred kanonizacijo predvajala italijanska televizija.