Kardinal Turkson o papeževi poslanici Uporabimo usmiljenje do našega skupnega doma

VATIKAN (četrtek, 1. september 2016, RV) – Izšla je Poslanica papeža Frančiška za današnji svetovni dan molitve za skrb stvarstva z naslovom Uporabimo usmiljenje do našega skupnega doma. Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so jo predstavili kardinal Peter Turkson, predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir; Brian Farrell, tajnik Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani; in Terence Ward, avtor knjige Varuh usmiljenja.

Kardinal Turkson: Papež vabi priznanju greha proti stvarstvu
Gre za papeževo prvo poslanico ob svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva, ki ga je katoliška Cerkev prvič obhajala 1. septembra lani in se s tem pridružila pravoslavni Cerkvi. »Papež Frančišek nas vabi, naj smo iskreni do sebe in se zavemo svojega greha proti stvarstvu, proti revnim in proti vsem tistim, ki se še niso rodili,« je povedal kardinal Turkson. Ljudje smo poklicani biti usmiljeni tudi do svojega skupnega doma, priznati grehe, ki smo jih storili do stvarstva, se jih pokesati in spremeniti svoj način življenja. Prvi korak v to smer je »ponižno priznanje hudega, ki ga povzročamo zemlji z onesnaževanjem, s sramotnim uničevanjem ekosistemov, z izginjanjem biorazličnosti in vrsto klimatskih sprememb. Treba je dojeti, da kadar povzročamo škodo zemlji, delamo slabo revežem, ki so neskončno ljubljeni od Boga.«

Ekološko spreobrnjenje na individualni in institucionalni ravni
Papež izpostavlja, da obstajajo grehi, ki jih do sedaj nismo znali prepoznati in se jih nismo spovedovali. Sedaj pa smo poklicani, da premislimo o svojem življenjskem stilu, predvsem o »neurejeni želji po večjem trošenju tistega, kar dejansko potrebujemo«. Ne gre samo za priznanje individualnih slabosti, ampak prav tako slabosti, ki so na institucionalni ravni. Kot poudarja papež v poslanici, smo del sistema, ki je vsilil logiko profita za vsako ceno, ne da bi se pri tem mislilo na socialno izključenost ali uničevanje narave.

Na individualni ravni smo poklicani k »ekološkemu spreobrnjenju«, ki ga moramo doživeti v svoji vsakdanjosti in ne misliti, da naše prizadevanje, četudi sestavljeno iz malih gest, ničemur ne služi. Tudi »ekološka krepost« je po papeževem prepričanju lahko nalezljiva. A »ekološko spreobrnjenje« je pomembno tudi na ravni skupnosti. »Temeljnega pomena je, da se spreobrnejo tudi ekonomisti in politiki ter se oddaljijo od egoističnih obsesij po hitrem volilnem ali finančnem zaslužku ter se podajo proti iskrenemu spoštovanju skupnega dobrega,« je dejal kardinal Turkson.

Papež Frančišek pohvali sprejetje ciljev trajnostnega razvoja in pariški sporazum o podnebnih spremembah. A da bi ta program uspel, se zahteva trdna politična volja in junaško delo s strani ekonomskega sveta, je pripomnil kardinal. Spomnil je tudi na solidarnost v globalnem smislu. Pri plačevanju »ekološkega dolga« bi namreč bogate države morale tehnično in finančno podpreti revne države.

Delo usmiljenja
Sveti oče izrazi željo po spremembi življenjskega stila in institucij ter vabi k novemu delu usmiljenja: »Nič bolj ne poveže z Bogom, kakor dejanje usmiljenja, pa naj bo to usmiljenje, s katerim nam Bog odpušča naše grehe, kakor milost, ki nam jo nakloni, da v njegovem imenu izvršujemo dela usmiljenja.« Kardinal Turkson je še dodal, da je to korak, ki zaznamuje pravo ekološko spreobrnjenje, dejansko »internacionalizacijo ekološke senzibilnosti«. Mi pa smo duhovno in konkretno poklicani, da svoje delo usmiljenja dopolnimo s skrbjo za naš skupen dom.