Mama Antula prišteta med blažene. Duhovne vaje so nepogrešljivo zdravilo

ARGENTINA (sobota, 27. avgust 2016, RV) – »Občudovanje njene osebnosti naj postane posnemanje njenih kreposti in njenega apostolata, predvsem pa naj poživi izkušnjo duhovnih vaj, kot nepogrešljivega zdravila za dobro duhovno zdravje in radosten apostolski zagon laikov, posvečenih oseb in duhovnikov.« Te besede se nanašajo na 'mamo Antulo', posvečeno laikinjo, ki je bila danes v Argentini, v svojem rojstnem mestu Santiago del Estero, razglašena za blaženo. Izrekel jih je kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki se je beatifikacije udeležil kot predstavnik svetega očeta.

Dom duhovnih vaj v Buenos Airesu
Marija Antonija de Paz y Figueroa se je rodila leta 1730. Pri petnajstih letih, ko je že poznala misijonarje Družbe Jezusove, je svoje življenje posvetila Bogu in privzela ime Marija Antonija svetega Jožefa. Skupaj z drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila katekizma in revnim razdeljevala miloščino. Leta 1767, po izgonu jezuitov iz Argentine in celotne Latinske Amerike, je v njenem življenju prišlo do odločilnega preobrata. Začutila je navdih, da postane apostolka duhovnih vaj. Sprva je delo jezuitov nadaljevala v Santiagu del Estero in okolici, nato je odšla v Buenos Aires. Tu je leta 1780 odprla prvi dom za duhovne vaje. Vse od začetka je bil naval vernikov izjemen. Kot primer kardinal Amato pove, da sta se komaj eno leto po odprtju doma duhovnih vaj udeležila perujski podkralj Manuel Guirior in njegova soproga. Leta 1785 je nova blažena v Buenos Airesu ustanovila skupnost (beaterio), z namenom, da bi le-ta nadaljevala njeno delo. Septembra istega leta je papež Pij VI. odločil, da vsi, ki se udeležijo duhovnih vaj, prejmejo popolni odpustek. Apostolat Marije Antonije, ki je bila med ljudmi poznana pod imenom 'mama Antula', se je leta 1791 tako razširil v Urugvaju. Tudi tam so bili rezultati presenetljivi, naval vernikov je presegel vsa pričakovanja. Nova blažena je izčrpana zaradi naporov in težko bolna umrla 7. marca 1799 v Buenos Airesu. Stara je bila 69 let.

Preprosta in učinkovita metoda
»Metoda te romarice dobrega je bila preprosta in učinkovita,« zatrjuje prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Ko je prišla v neko mesto, je cerkvene predstojnike prosila za dovoljenje, da organizira duhovne vaje. Nato je poiskala primeren prostor, kjer sta  bila zagotovljena prenočišče in hrana, tako da udeleženci niso imeli druge skrbi kakor za svojo dušo. Priče dogajanja so enoglasno potrdile, da jim ni manjkalo prav ničesar. Zatem je 'mama Antula' povabila modre in zgledne duhovnike – večinoma mercedarije in dominikance, pa tudi škofijske duhovnike – da so pridigali in vernike razvnemali za dobro življenje v skladu z evangelijem.

Tako je nova blažena hodila iz mesta v mesto, prosila je za miloščino, da je duhovne vaje udeležencem lahko nudila zastonj, zaupala je edinole v Božjo previdnost. Na ta način se je duhovna prenova, ki jo je spodbudila, razširila od Santiaga del Estero do Jujuya, Tucumána, Catamarce, La Rioje in vse do Córdobe. Znano je, da se je v Córdobi na začetku leta 1778, duhovnih vaj v treh mesecih in pol udeležilo tri tisoč oseb.

V njej je ponovno oživel duh sv. Ignacija
»V osnovi tega neutrudnega apostolata je notranje življenje, ki ga hrani velika vera v Boga in v njegovo previdnost. Marija Antonija je bila zaljubljena v Jezusa Kristusa in je globoko ljubila evharistijo.« Posebno pobožnost je gojila do Jezusa Otroka, ki ga je ljubkovalno imenovala 'Manuelito'. Njemu se je izročala, kadar je potrebovala drva, živila ali denar. Svoje sodelavce je spodbujala, naj jih ne skrbi, saj bo za vse poskrbel Manuelito. Njemu je pripisovala tudi preoblikovanje navad in številna spreobrnjenja. Kakor zaključuje kardinal Amato, se je zdelo, da je »v njej ponovno oživel duh sv. Ignacija«. Še danes jo imajo mnogi »za močno žensko, ki je pod praporom Loyole zagotovila Kristusu velik del Južne Amerike«.