Sveti oče v Vatikan povabil klarise iz samostana Santa Maria di Vallegloria

VATIKAN (petek, 26. avgust 2016, RV) – Papež Frančišek se je včeraj v Vatikanu srečal s klarisami iz umbrijskega kraja Spello. Gre za klarise urbanke, ki so tako poimenovane, ker živijo po Pravilu sv. Klare, ki ga je leta 1263 potrdil papež Urban IV. Frančišek je k sveti maši v četrtek dopoldne v kapelo Doma sv. Marte povabil preizkušano skupnost iz samostana Santa Maria di Vallegloria, ki je bila kar štirinajst let prisiljena živeti v kontejnerju, in sicer po potresu leta 1997. Tako so skupaj molili za žrtve in vse trpeče po tokratnem potresu, ki je prizadel osrednjo Italijo.

Molitev je sicer tudi temelj kontemplativnega življenja v klavzuri, kakor je papež Frančišek poudaril med homilijo, ko je izpostavil tri misli: pomen pravega bogastva, moč doslednega pričevanja življenja in upanje. Izhodišče je bil odlomek iz Prvega pisma Korinčanom (1 Kor 1,1-9). »Zahvaljujem se vedno svojemu Bogu za vas zaradi Božje milosti, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, saj ste v vsem obogateli v njem, v vsaki besedi in vsakem spoznanju, kakor se je Kristusovo pričevanje utrdilo v vas, tako da niste prikrajšani za noben milostni dar, ko pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Na osnovi teh še vedno aktualnih besed apostola Pavla je papež torej najprej spregovoril o bogastvu.

Resnično bogastvo so Gospodovi darovi
»Mi smo bogati,« je zatrdil, četudi bi sestre na to lahko odvrnile, da imajo zaobljubo uboštva. Pa vendar smo bogati, in sicer zaradi vseh Gospodovih darov, ki so »resnično bogastvo posvečenih oseb«, bogastvo, ki »izhaja iz Očetove velikodušnosti«. Težava nastane, kadar se začne iskati bogastvo onstran teh darov. Takrat se zgreši pot. Prav navezanost na denar je eno izmed vidnih znamenj, da neka verska skupnost ali kongregacija propada. Namesto na bogastvo Gospodovih darov, ki je zastonjsko, je začela računati na tisto bogastvo, s katerim je mogoče »upravljati«.

Pričevanje z življenjem in molitvijo
Iz tega sledi druga misel o pričevanju. »Vi ste klavzurne sestre in nihče vas ne vidi,« je dejal papež. Pa vendar ljudje lahko zaznajo njihovo pričevanje, je dodal: »Z vašim življenjem in z vašo molitvijo Kristusovo življenje sejete v drugih.« Njihovo pričevanje namreč pomeni reči: »Jaz sem izbrala to, drugega ne potrebujem.« In to je pričevanje, da je Kristus v njih. Niso pobegnile pred svetom, ampak so bile poklicane in ta klic sedaj živi naprej v skladu s pravilom, ki mora biti sprejeto v celoti, ne le na pol, v skladu s tistim, kar od njih zahteva Cerkev. Ljudje tako vedo, da so v samostanu posvečene ženske, ki molijo, ki s svojimi molitvami podpirajo Cerkev. To je njihovo pričevanje.

Pomembno je imeti olje upanja
Tretja papeževa misel pa je bila posvečena upanju: »Vi ste ženske upanja in sejete upanje, saj čakate na ženina, kakor deset devic, o katerih govori Jezus v evangeliju … Nenehno čakate in gledate, če prihaja.« Res je, da se včasih zaspi ali utrudi, a Gospod v evangeliju graja le tistih pet devic, ki so bile brez olja. Pomembno je imeti olje upanja, gotovost, da bo prišel. Tako lahko prepoznamo svoje pomanjkljivosti, probleme, in jih s ponižnostjo prinesemo pred Gospoda ter ga prosimo odpuščanja.

Bogastvo, pričevanje in upanje v okviru zahvaljevanja ter občestva
»Bogastvo, pričevanje in upanje,« je na koncu še enkrat poudaril sveti oče. V zavesti, da je vse, kar je temu nasprotno, grdo. Kot na primer zaupanje v bogastvo, ki ne prihaja od Gospoda, ali pričevanje le na pol. Pričevanje je lahko tudi priznati svoje grehe, namesto tistih, ki jih je storila sosestra ali prednica. Potrebno je tudi to pričevanje doslednosti življenja, brez presojanja drugih, ampak z molitvijo zanje. Lepo je videti veselo sestro, je dodal papež, sestro, ki ima vesel, in ne temačen, kisel obraz. Gospod jih je namreč poklical k sreči. Vse troje – bogastvo, pričevanje in upanje – pa ima tudi okvir, ki je zahvaljevanje Gospodu ter duh varovanja občestva. »Prosimo Gospoda,« tako je papež zaključil homilijo, »da bi nam v življenju dal to držo hvaljenja in varovanja občestva, da bi bili lahko osebe, bogate z darovi, ki pričujejo in so vedno odprte za upanje, z veselim obrazom.«

Simbolična izročitev apostolske konstitucije Vultum Dei Quaerere
Na koncu svete maše je papež Frančišek sestram izročil apostolsko konstitucijo Vultum Dei Quaerere (Iskanje Božjega obličja). Gre za dokument, ki je izšel konec julija letos in je posvečen ženskemu kontemplativnemu življenju. Izročitev je bila simbolično namenjena vsem sestram v klavzuri.

Za skupnost Santa Maria di Vallegloria je bilo sicer to prvič, da so šle iz samostana »v skupnostni obliki«. Papež se je z vsako izmed sester zadržal v kratkem pogovoru. Bilo jih je štiriindvajset, razen treh Filipink vse Italijanke; v skupnosti so tudi ena novinka in dve postulantki; spremljala sta jih škof Foligna in šofer avtobusa. Po sveti maši so sestre prestopile prag svetih vrat in zatem obiskale še baziliko sv. Petra ter grobova svetih papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., kjer so skupaj zmolile veroizpoved. Papež Frančišek je nazadnje z njimi želel podeliti še kosilo, s katerim se je obisk v Vatikanu sklenil.