Msgr. Zenari, nuncij v Siriji: Bližina z orožjem molitve in solidarnostjo

DAMASK (torek, 9. avgust 2016) – V Alepu se še naprej nadaljujejo spopadi med uporniškimi silami in Asadovo vojsko, ki oblega mesto. V preteklih dneh je bilo ponovno na stotine žrtev, predvsem civilistov, med njimi veliko otrok, kot je med nedeljsko opoldansko molitvijo poudaril tudi papež Frančišek. Opozoril je na »pomanjkanje volje mogočnikov po miru« v vojni, ki traja že več kot pet let. Msgr. Mario Zenari, apostolski nuncij v Siriji, je za Radio Vatikan podal komentar k besedam svetega očeta ter podrobneje opisal trenutno situacijo v Siriji.

Zaščita civilnega prebivalstva v Siriji popoln polom
»Papež uporablja močne besede. Pravi, da je "nesprejemljivo, da morajo številne nemočne osebe in predvsem otroci plačati ceno tega spora." Tukaj želim spomniti tudi na neprenehen opomin Združenih narodov stranem, vpletenim v vojno, da morajo spoštovati mednarodno humanitarno pravo, začenši z zaščito civilnega prebivalstva. Ban Ki-moon nenehno ponavlja, da ima tudi vojna pravila. Žal se je zaščita civilnega prebivalstva v teh petih letih in pol vojne izkazala za popoln polom: če pomislimo, da so vsak dan bombardirane tudi bolnišnice, šole, tržnice, celo begunska taborišča, cerkve in mošeje; če pomislimo, da so bili v zadnjih letih civilni prebivalci večkrat žrtve kemičnega orožja: mednarodna skupnost je, žal, ugotovila uporabo le-tega, čeprav še ni odkrila odgovornih zanj.«

Žrtve orožja lakote, žeje, pomanjkanja zdravil
»Potem želim spomniti tudi na nemočne, nedolžne prebivalce na nekaterih področjih, ki so žrtve orožja lakote: če pomislimo na približno 600.000 oseb, ki so obkoljene in nato še na približno pet milijonov oseb, ki živijo na težko dostopnih področjih zaradi vojne; zatem želim spomniti na civilno prebivalstvo, ki je žrtev orožja žeje: pomislimo na Alep, kjer so pred kakšnim mesecem zaprli vodovod; pomislimo na zdravila, ki so včasih uporabljena tudi kot orožje: v nekaterih predelih je prepovedan dostop do zdravil, do kirurških instrumentov.«

Do lani med žrtvami več kot 14.000 otrok in mladoletnih
»In kakor je spomnil papež, so med temi civilnimi žrtvami otroci. Po statističnih podatkih je bilo do lanskega med žrtvami v Siriji 14.000 otrok in mladoletnih, katerim je potrebno prišteti še tiste, ki so umrli pri prečkanju morja ali zaradi lakote, mnogi so bili tudi pohabljeni. Več kot enkrat sem v Damasku videl, tudi pred kratkim, otroke, ki jih je na poti v šolo ali iz šole zadel drobec iz minometa ali ki so bili brez roke ali noge. Spet nekemu drugemu otroku je priletel drobec v oko, drugemu je prebodel jetra... koliko sem jih videl! Poleg tega so na nekaterih področjih in tudi v nekaterih begunskih taboriščih otroci žrtve spolnih zlorab, deklice prezgodnjih porok; obstaja žalosten pojav otrok-vojakov, več kot dva milijona otrok se ne šola. Rekel bi torej, da je to papeževo opozorilo zelo, zelo primerno.«

Sirija: bojišče za regionalne in mednarodne geopolitične interese
Nato se je nuncij v Siriji navezal na besede svetega očeta, ko je opozoril na pomanjkanje volje mogočnikov po miru: »Tukaj se z roko otipa, kako je žal Sirija postala bojišče za regionalne in mednarodne geopolitične interese. Vedno bolj je postalo očitno, da gre za vojno za nadzor. Gre za zelo zapleteno vojno, kjer bi bila potrebna, kot pravi tudi papež, močnejša volja, bolj odločna, s strani mogočnikov, da bi mogli pomiriti to vojno.«

Kristjani v Siriji
Glede situacije kristjanov v Siriji pa je msgr. Zenari povedal, da je le-ta odvisna od področja, kjer se nahajajo: »Kakor vsi, so izpostavljeni temu trpljenju. Na območjih, ki so v rokah t.i. Islamske države, nimamo več skupnosti, kot npr. v Deir ez Zoru ali Raki: kristjani so od tam odšli še pred prihodom t.i. Islamske države. Na severovzhodu imamo tri župnije, za katere skrbijo frančiškani, na področju mesta Idlib. Gre za 'vroče' področje, ki je bilo pod oblastjo fronte Al Nusra. Tam živi približno tisoč kristjanov: tam lahko preživijo; lahko gredo v cerkev, molijo, vendar pa ne morejo na zunaj izraziti svoje vere ne s križi, ne z glasom zvonov. Nato pa je še področje Alepa v zahodnem predelu, ki je pod nadzorom vojske, obiskal sem ga konec maja. Krščanske četrti so prav na razmejitveni črti in tam sem videl naše in pravoslavne katedrale uničene: je res presunljivo. Kristjani naših skupnosti v Alepu so torej trenutno tisti, ki so najbolj izpostavljeni minam in bombam.« 

Ponekod ženske in dekleta celo prodajajo in kupujejo na tržnici
Nuncij v Siriji je nadalje povedal, da je težko napovedati, kakšne so danes možnosti za državo. Po njegovih besedah je situacija zelo zapletena, saj so v konflikt vpletene različne strani. »Na začetku se je zdelo, da gre za državljansko vojno, ki je že sama po sebi katastrofa; vendar pa se je k tej pridružila še vojna za nadzor, kateri je sledila še ena, ki je vse zapletla, in to je vojna t.i. Islamske države, ki je prinesla še drugo veliko trpljenje. Pri tem bi rad spomnil, da tudi Združeni narodi na teh področjih – tudi v Siriji, kjer je t.i. Islamska država – že govorijo o genocidu jazidov. Ponekod ženske in dekleta celo prodajajo in kupujejo na tržnici, kakor da bi bile živali: kam smo prišli! Civilno prebivalstvo plačuje strašne posledice te tako zapletene vojne!«

Bližina z orožjem molitve in solidarnostjo
Ob koncu pogovora pa je msgr. Zenari odgovoril na vprašanje, na kakšen način smo lahko blizu sirskemu ljudstvu. Povedal je, da je papež Frančišek med nedeljsko opoldansko molitvijo uporabil orožje: »Mi imamo to orožje, v katero verjamemo; in to je predvsem orožje molitve. Lepo je bilo, ko je vse povabil, naj molijo v tišini in potem skupaj k Devici Mariji za mir. Verjamemo v to orožje molitve. Prav tako pa je pomembna solidarnost: dejavna solidarnost, da bi pomagali v tem trpljenju in revščini, ki vsak dan narašča; solidarnost, ki pomaga, da se ne pozabi te tragedije, zaradi katere trpijo mnogi naši bratje in sestre.«