Łagiewniki, svetišči Božjega usmiljenja in sv. Janeza Pavla II.

KRAKOV (torek, 26. julij 2016, RV) – Papež Frančišek bo jutri odpotoval na Poljsko. Na programu v soboto dopoldne bo obisk mestne četrti Łagiewniki na jugu Krakova. Gre za kraj, ki je po celem svetu poznan zaradi pobožnosti do Božjega usmiljenja. Tu se nahajata samostan, v katerem je živela sv. Favstina Kowalska, in svetišče Božjega usmiljenja, kamor vsako leto pride dva milijona romarjev.

Samostan kongregacije sester Naše Gospe usmiljenja
Samostan kongregacije sester Naše Gospe usmiljenja je leta 1997 obiskal tudi Janez Pavel II. Sestra Favstina, ki velja za duhovno soustanoviteljico reda, je v njem umrla leta 1938. Njene relikvije se nahajajo v kapeli sv. Jožefa, ki so jo v preteklosti uporabljale le sestre in študentke, katerih vzgoji so se redovnice posvečale. Tu je svetnica molila in tu je doživela mistična razodetja. Poleg njenih relikvij so v kapeli danes tudi svetničin kip, podoba usmiljenega Jezusa in kip Marije usmiljenja, ki je zavetnica kongregacije.

Sv. Favstina Kowalska
Sv. Favstina Kowalska se je rodila leta 1905. Njeno krstno ime je bilo Helena. Klic v posvečeno življenje je začutila že kot najstnica, a je zaradi nasprotovanja staršev nadaljevala z delom kot hišna pomočnica in tako pomagala vzdrževati številčno družino. V samostan je tako vstopila pri dvajsetih letih, ko so jo k odločitvi dodatno spodbudila videnja trpečega Kristusa. Bila je šibkega zdravja. Strogo samostansko življenje in post, delo kot kuharica, vrtnarica ali vratarica so stanje še poslabšali. Zbolela je za tuberkulozo. A ne glede na to je njeno življenje, sicer običajno in preprosto, skrivalo neverjetno globino združenosti z Bogom. Njene mistične izkušnje so se začele 22. februarja 1931. Ko je bila v svoji celici, je videla Jezusa, oblečenega v belo, z desno roko v gesti blagoslavljanja in levo, ki se je dotikala tunike na prsih, od koder sta izhajala dva žarka, eden bel in drugi rdeč. Jezus ji je naročil, naj naslika to njegovo podobo in pod njo napiše »Jezus, zaupam vate«. Vsa nadaljnja srečanja z Jezusom je sv. Favstina opisala v svojem duhovnem dnevniku. In sicer, da bi svet prepoznal svetopisemsko resnico o usmiljeni Božji ljubezni do vsakega človeka in da bi bile vpeljane nove oblike čaščenja, osredotočene na Božje usmiljenje. Sv. Favstina je umrla po dolgem trpljenju, ki ga je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Začetek postopka za njeno beatifikacijo v šestdesetih letih je sprožil takratni krakovski pomožni škof Karol Wojtyła. Kasneje kot papež jo je razglasil za blaženo in sveto. Njegova druga okrožnica Dives in Misericordia se navdihuje v pobožnosti, ki jo je razširila ta ponižna sestra. Janez Pavel II. je tudi določil, da se praznik Božjega usmiljenja obhaja vsako leto na nedeljo po veliki noči, v skladu s tistim, kar je sv. Favstina Kowalska zapisala v svojem dnevniku.

Podoba Božjega usmiljenja je danes znana po celem svetu. Prvo je po svetničinih navodilih leta 1934 naslikal Eugeniusz Kazimirowski. To delo se danes nahaja v Vilni. Kasneje so nastale še mnoge druge variante. Najslavnejša, ki je danes v samostanski kapeli v Łagiewnikih, je delo Adolfa Hyle iz leta 1944.

Svetišče Božjega usmiljenja
Zaradi vedno večjega števila romarjev se je v Łagiewnikih kmalu po začetku širjenja sporočila o Božjem usmiljenju pokazala potreba po gradnji nove cerkve. Tako je poleg samostana med letoma 1997 in 2002 nastalo svetišče Božjega usmiljenja. Arhitektura ima obliko ladje, na kateri v vsakem obdobju lahko najdejo rešitev tisti, ki gojijo upanje v Božje usmiljenje. Bazilika lahko sprejme do pet tisoč oseb. Leta 2002 jo je posvetil Janez Pavel II. Papež Frančišek bo tu šel skozi sveta vrata – vrata Božjega usmiljenja. V baziliki bo spovedal tudi nekaj mladih. Prav na travniku pred svetiščem Božjega usmiljenja bo med svetovnim dnevom mladih namreč prostor, namenjen spovedovanju.

Svetišče sv. Janeza Pavla II.
Na drugi strani travnika se nahaja še drugo svetišče, ki ga bo papež obiskal in kjer bo daroval sveto mašo. Le-to je posvečeno sv. Janezu Pavlu II. Cerkev je srce novega Centra 'Ne bojte se', ki je nastalo med letoma 2013 in 2015. Del le-tega so med drugim muzej, konferenčne dvorane in dom za romarje. Center je zgrajen na mestu, kjer je bodoči papež kot mlad študent delal v kamnolomu. Svetišče, ki ga krasijo mozaiki p. Marka Ivana Rupnika, med drugim hrani eno najpomembnejših relikvij sv. Janeza Pavla II., in sicer ampulo z njegovo krvjo.