Vavelski grad, krakovska katedrala, nadškofijski sedež

KRAKOV (sobota, 23. julij 2016, RV) – Mesto Krakov, ki ga bo sveti oče obiskal čez nekaj dni, je starodavna prestolnica Poljske. V pisanih virih je prvič omenjeno v 10. stoletju. Leta 2017 bo Krakov obhajal 760. obletnico dodelitve mestnih pravic. V 14. in 15. stoletju je predstavljal enega najživahnejših kulturnih in umetnostnih središč Evrope. Pomenljivo vlogo v mestu je igrala univerza, med katere znamenitimi profesorji in študenti izstopa ime Nikolaja Kopernika. V 16. stoletju je imel Krakov 30 tisoč prebivalcev. Po selitvi kraljevega sedeža v Varšavo na prehodu iz 16. v 17. stoletje se je razvoj upočasnil. Po burnem obdobju različnih nadvlad je mesto postalo del ponovno vzpostavljene Poljske šele leta 1918. Na nadaljnje razvijanje Krakova na začetku prejšnjega stoletja so vplivali rudniki v bližnji Šleziji. Zaradi masovnega priseljevanja je število prebivalcev naraslo na 100 tisoč. Mestno zgodovino so globoko zaznamovali tudi tragični dogodki druge svetovne vojne, ko je bilo deportiranih 184 univerzitetnih profesorjev in celotno judovsko prebivalstvo. Sledilo je obdobje socializma, ki je Krakov spremenilo v industrijski kraj.

Danes velja za najslavnejše poljsko mesto. Vsako leto ga obišče preko devet milijonov turistov. Leta 2014 je štelo 762 tisoč prebivalcev. Na univerzi in štirinajstih drugih akademskih središčih skupno študira 85 tisoč študentov. V mestu je dvanajst semenišč in kar trideset muzejev, kar je več kot v kateremkoli drugem poljskem kraju. V njem se nahaja tudi verjetno najstarejši botanični vrt v Evropi, katerega začetki segajo v leto 1783.

Vavelski grad
Papež Frančišek bo to sredo z mednarodnega letališča, poimenovanega po sv. Janezu Pavlu II., v Krakovu najprej obiskal Vavelski grad. Ta se nahaja znotraj arhitekturnega kompleksa na griču v južnem predelu mesta, ki je obkrožen z obzidjem. Tamkajšnjo umetnost so zaznamovala različna obdobja, od romanike in gotike, do renesanse in baroka. Grad za Poljsko predstavlja simboličen kraj. Bil je sedež kraljestva med letoma 1038 in 1596. Arhitekturno je stavba eden največjih zgledov evropske renesanse, z romanskimi in gotskimi elementi. Tu se bo papež srečal s predstavniki oblasti, civilne družbe, diplomatskega zbora ter s poljskim predsednikom.

Krakovska katedrala
Takoj zatem bo odšel v krakovsko katedralo, kjer se bo srečal še s škofi. Cerkev, ki se nahaja v neposredni bližini, je posvečena sv. Stanislavu in Venčeslavu. Zgrajena je bila kmalu po nastanku škofije v 10. stoletju. Današnja podoba izvira iz leta 1364. Je narodno svetišče, v njej so bili kronani poljski vladarji. Karol Wojtyła je v tamkajšnji kripti sv. Leonarda obhajal svojo novo mašo. Kasneje, kot papež, je krakovsko katedralo opredelil kot »ogromen sijaj, v katerem odseva vsa naša zgodovina in vsa naša preteklost«. V njej se med drugim nahajajo relikvije sv. Stanislava, velikega poljskega mučenca, njegov grob je znan kot »oltar domovine«. Tu je pokopana tudi sveta Hedvika, kraljica, in sicer pod slavnim razpelom iz druge polovice 14. stoletja.

Nadškofijski sedež
Papež Frančišek bo v dneh svojega obiska na Poljskem prenočeval na nadškofijskem sedežu. Gre za zgradbo, ki je bila posebnega pomena za Karla Wojtyło. Tu je obiskoval predavanja tajnega semenišča, tu je prejel duhovniško posvečenje in nato je tu kot krakovski nadškof prebival med letoma 1964 in 1978. Ko se je v Krakov vračal kot papež, je tako prenočeval v svojem starem stanovanju. Z okna le-tega je ob večerih večkrat pozdravil zbrane pred zgradbo, zlasti mlade. Enako je leta 2006 storil Benedikt XVI., tradicijo pa bo nadaljeval tudi papež Frančišek.