Prefekt Kongregacije za kler kard. Stella v Paragvaju

PARAGVAJ (petek, 15. julij 2016, RV) – Prefekt Kongregacije za kler kardinal Beniamino Stella se je pred kratkim mudil na pastoralnem obisku v Paragvaju, in sicer natanko leto dni po apostolskem potovanju papeža Frančiška v to državo. Stella je obiskal prestolnico Asuncion in osrednje marijansko svetišče Caacupe, kjer je prejšnjo nedeljo daroval sveto mašo. Obisk je bil priložnost, da je paragvajska Cerkev začela s triletnim pastoralnim načrtom za mlade, ki bi naj nove paragvajske generacije še aktivneje vključil v življenje Cerkve. Kardinal Stella se je med drugim srečal z mladimi semeniščniki, ki se pripravljajo na duhovništvo v semenišču v Lambareju, in zanje daroval tudi sveto mašo. Poglejmo nekaj odlomkov iz njegove homilije.

Kardinal Stella mladim semeniščnikom o svobodnem srcu
»Želel bi spomniti na poziv papeža Frančiška med njegovim obiskom v Paragvaju pred enim letom, ki ga je namenil mladim. Povabil jih je, naj vsak dan prosijo Gospoda za svobodno srce,« je dejal kardinal Stella med homilijo in navedel Frančiškove besede: » Da ne bi bil suženj vseh pasti tega sveta. Da ne bi bil suženj lagodnosti, prevar. Da ne bi bil suženj ''lepega življenja''. Da ne bi bil suženj pregreh. Da ne bi bil suženj lažne svobode, kar pomeni delati tisto, kar mi je všeč v vsakem trenutku.«

Če služimo resnici, četudi nas kritizirajo ali nas preganjajo, bodo naša srca postala vedno bolj svobodna. »Posledično bomo lahko brez strahu in brez zadržkov ljubili osebe, ki nam jih bo poslal Gospod. Srce pastirja mora biti svobodno, srce z Jezusovimi občutenji, srce, ki pozna trpljenje njegovega ljudstva, ki pozna krivice ljudi in ki oznanja dobro novico. Sočutno in usmiljeno srce, ki je poklicano zdraviti rane z balzamom usmiljenja.«

Izkušnja darovanja samega sebe, kakor je to počel Jezus, nas ne bo samo naredila zares srečnih in popolnoma napolnila našega življenja, ampak bo evangelij usmiljenja naredila verodostojnega. Darovanje Kristusa Očetu in ljudem iz ljubezni je to, kar obhajamo v evharistiji. Žrtev, ki odpušča grehe, navzočnost, ki tolaži in vliva moč, gostija, ki napolnjuje in teši našo najglobljo žejo.

Semenišče v Lambareju je po besedah kardinala Stelle nedvomno živo srce in vir upanja za paragvajsko Cerkev. »V našem krščanskem življenju in poslanstvu, h kateremu smo poklicani, ne bodo manjkali preganjanja, preizkušnje, križ. Učenec ni več od svojega učitelja. Če so preganjali njega, bodo preganjali tudi nas. Vsi se zavedamo težav, na katera smo včasih naleteli v svojem družinskem okolju ali tam, kamor smo bili poslani. Jezus nas opozarja pred miselnostjo sveta, ki pogosto zavrača križ in z njim resnico ter išče udobnost, lahkotnost ali ugodje. A to ne pomeni ločiti se od ljudi, ampak ravno nasprotno: biti med njimi, da bi postala vidna brezpogojna ljubezen, ki jo Bog ima do vsake osebe, ljubezen, ki je zmožna razsvetliti bolečino in preizkušnje trpečega.«

Temeljnega pomena za krščansko življenje, predvsem v semenišču, je razločevanje, da bi prepoznali to, kar Gospod želi od mene, kaj je njegova volja. Za razločevanje pa je pomembno, da se zavedamo svojih slabosti, od kje smo bili poklicani in kam gremo; da poznamo svoje gotovosti na poti in kam je usmerjeno naše srce. »Ta vprašanja, ki si jih moramo zastaviti vsak dan, bodo našla gotov odgovor, če bomo pustili Svetemu Duhu, da deluje v nas. To pomeni, da ga moramo ponižno klicati, primerjati svoje življenje z Božjo besedo, vsak dan izprašati svojo vest in svoje srce z iskrenostjo, pustiti se voditi in spremljati pastirjem in duhovnim voditeljem. In počasi se bo v nas ustvarilo novo srce, svobodno srce.«