JERUZALEM (ponedeljek, 11. julij 2016) – Jeruzalemski latinski patriarh Fouad Twal je 24. junija papežu Frančišku zaradi dopolnjenega 75. leta starosti podal odpoved svoji službi. V minulih dneh je na škofe, duhovnike, diakone, redovnike, redovnice, semeniščnike in vse vernike v Jordaniji, Palestini, Izraelu ter na Cipru naslovil pastoralno poslovilno pismo.
Skupaj smo prenašali trpljenje Svetega mesta in naše celotne družbe
V njem se na začetku spominja, da je skupaj z njimi molil, služil Cerkvi in ljubil
vse cerkve. »Skupaj smo prenašali trpljenje Svetega mesta in naše celotne družbe,
ki se še naprej bori proti smrti in sovraštvu, upajoč, da bo nekega dne prišla v luč
vstajenja in doživela čas dostojanstva, pravičnosti in miru,« zapiše dosedanji patriarh.
Pri tem spominja, da je tamkajšnja Cerkev preko preizkušenj rasla, saj jo je Gospod
podpiral s svojo milostjo.
Zahvale
Gospodu se najprej zahvaljuje za vse milosti, ki jih je bil deležen po Njegovem neskončnem
usmiljenju in tudi po molitvah vernikov; za sprejem, prejeto ljubezen in sodelovanje.
Svojo hvaležnost izrazi duhovnikom patriarhata in redovnih skupnosti, ki služijo župnijam
različnih jezikov in narodnosti, pri čemer posebej omeni Vikariat za hebrejsko govorečo
skupnost. Prav tako se zahvali redovnim skupnostim, predvsem Kustodiji Svete dežele
za njeno daritev in služenje, ter gibanjem in molitvenim skupinam.
Msgr. Twal nadalje svojo zahvalo izrazi vsem katoliškim Cerkvam sveta, Viteškemu redu Božjega groba, Zboru katoliških ordinarijev in vsem Cerkvam v Sveti deželi, Konferenci latinskih katoliških škofov v arabskih državah, Svetu katoliških patriarhov Vzhoda in Svetu Cerkva na Bližnjem vzhodu.
Novi svetnici Marija Križanega Jezusa in Marija Alfonsina zgled vernikom
Nadalje se upokojeni jeruzalemski patriarh Gospodu zahvaljuje za veselje kanonizacije
dveh svetnic iz tamkajšnje škofije, karmeličanske redovnice Marije Križanega Jezusa
in Marije Alfonsine Ghattas. Po njegovih besedah je bil ta dogodek vrhunec njegovega
poslanstva. Prepričan je, da bosta ti svetnici s svojo priprošnjo in zgledom vrlin,
tamkajšnjim vernikom pomagali na poti proti Božjemu kraljestvu.
Ljubite vse in vsakega. Bodimo usmiljeni drug do drugega
Ob svojem slovesu patriarh vsem zagotavlja svojo molitev ter ponovi besede, ki jih
je Jezus izrekel apostolom zvečer pred svojim trpljenjem in smrtjo: »ljubite vse«
in ljubite vsakega. Povabi jih, naj v letu Usmiljenja premišljujejo Kristusove besede:
»Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli,« ter doda: »Bodimo usmiljeni drug
do drugega!«
Apostolski administrator in priprava na imenovanje novega patriarha
Msgr. Twal v svojem poslovilnem pismu nato spomni, da je papež Frančišek za apostolskega
administratorja v času izpraznjenega sedeža imenoval p. Pierbattista Pizzaballo, nekdanjega
kustosa Svete dežele. Namen njegovega poslanstva je med drugim priprava na imenovanje
novega patriarha. Pri tem nekdanji jeruzalemski patriarh spomni, da je Jezus občasno
rekel svojim apostolom, naj »gredo sami zase«, da bi se prenovili in okrepili preko
njegovega nauka in molitve. Na podoben način tudi danes vabi, da bi šli sami zase,
daleč stran od stresa in javnega mnenja, da bi molili in premišljevali o Božji prisotnosti;
da bi si izprašali vest, spodbujali drug drugega in gradili prihodnost, ki bo trdno
utemeljena na skali vere in ljubezni.
Čas izpraznjenega sedeža: čas molitve, razlikovanja, spreobrnjenja
Sedanji čas izpraznjenega sedeža primerja s podobno situacijo leta 1947, po smrti
patriarha Barlassine. Takrat je bila dežela v vojni in Bog je poslal apostolskega
administratorja msgr. Gustava Testo, da bi skupaj z njimi molil in razmišljal dokler
ni bil imenovan novi patriarh, leta 1949. »Bog nas vabi, da se ustavimo, da molimo
in razlikujemo glede nadaljne poti, saj ostaja polna izzivov in zahteva več molitve,
prizadevanja in odgovornosti ter našega spreobrnjenja. Potrebna je večja zvestoba
milosti in večja zmožnost prevzemanja mnogih odgovornosti naše patriarhalne Cerkve,«
še poudari msgr. Twal.
Potreben je svež začetek
Po njegovem mnenju je zaradi situacije v državi in na celotnem območju potreben svež
začetek, prav tako v naših Cerkvah, za kar pa je potreben trenutek za premišljevanje
– kot posamezniki in tudi kot skupnost. Spomni, da s sodelovanjem in ljubeznijo to,
kar se zdi nemogoče, postane mogoče, saj Bogu ni nič nemogoče. »Lahko delamo, kar
želimo, če delamo to, kar mora biti storjeno in če ljubimo tako, kakor Bog želi, da
ljubimo. Z Božjo milostjo moremo ljubiti; moremo izpolnjevati Njegovo voljo in voljo
Cerkve, ki vedno pomeni stopiti naprej. Prepričan sem, da boste mogli živeti uboštvo
z ubogim Kristusom na vsakem področju. Tako bomo o Božji moči najbolj pričevali v
slabosti in ponižnosti,« še zapiše patriarh Twal.
Ob koncu poslovilnega pisma vse vernike izroča ljubezni Device Marije, ki tudi danes spremlja Cerkev, in Kristusovi ljubezni ter jim naroča, naj bodo vedri, naj živijo v Kristusovem miru ter naj še naprej molijo zanj.
All the contents on this site are copyrighted ©. |