V Libanonu poteka formacija za tiste, ki delujejo na karitativnem področju v Siriji

BEJRUT (petek, 1. julij 2016) – V teh dneh v libanonski prestolnici Bejrut  poteka formacija škofijskega osebja, ki v Siriji deluje na karitativnem področju. Organizira jo Papeški svet Cor Unum, v sodelovanju s tremi katoliškimi karitativnimi organizacijami: Catholic Relief Services, Pomoč Cerkvi, ki trpi in Missio. Srečanja se udeležuje 11 škofov, predstavniki moških in ženskih redovnih skupnosti in osebje, ki deluje na področju karitativne dejavnosti v Siriji. S strani Cor Unuma je prisoten njegov tajnik, msgr. Giampietro Dal Toso, delo pa spremlja tudi apostolski nuncij v Siriji, msgr. Mario Zenari.

Posebna srečanja za škofe, redovnike, tehnično osebje
Potrebo po tovrstnem formativnem srečanju so izrazili škofje in predstavniki karitativnih organizacij na tretjem zasedanju o humanitarni krizi v Siriji, Iraku in sosednjih državah septembra lani. Program poleg teološke formacije predvideva tudi posebna srečanja za  škofe in za redovnike ter za tehnično osebje škofij. Pozornost bodo namenili usposabljanju, načrtovanju, izvajanju, zaključkom in poročilom o projektih.

Več kot 20 milijonov ljudi v Siriji in Iraku potrebuje pomoč
Kriza v Siriji, Iraku in sosednjih državah je še naprej v središču zaskrbljenosti Svetega sedeža in mednarodne skupnosti. Po podatkih, ki so na razpolago, so od leta 2011 spopadi v Siriji terjali približno 400.000 žrtev, več kot 2 milijona ljudi pa je bilo ranjenih. Trenutno je v Siriji preko 12, v Iraku pa več kot 8 milijonov ljudi, ki potrebujejo pomoč. Število beguncev v Siriji je naraslo na 6 milijonov, v Iraku na tri milijone, vsaj štirje milijoni sirskih beguncev pa se nahajajo na celotnem področju Bližnjega vzhoda: skoraj dva milijona v Turčiji, več kot en milijon v Libanonu ter preko 600.000 v Jordaniji.

Katoliška Cerkev namenila več kot 150 milijonov dolarjev pomoči
Kot kaže raziskava Papeškega sveta Cor Unum za leto 2014-2015, je katoliška Cerkev namenila več kot 150 milijonov ameriških dolarjev za približno 5 milijonov ljudi, ki so potrebovali pomoč. Prednostna področja so bila: izobraževanje, oskrba s hrano, zdravstvo, pomoč pri nastanitvi ter plačilo najemnine.