Frančišek Benediktu XVI.: Dovolil si bom reči, iz Vas izhaja tudi zdrav in vesel smisel za humor

VATIKAN (torek, 28. junij 2016, RV) – »Svetost, danes obhajamo zgodovino poklicanosti, ki se je začela pred petinšestdesetimi leti z duhovniškim posvečenjem v freisinški stolnici 29. junija 1951. Toda, kaj je tisti temeljni ton, ki se je ohranil skozi vso to dolgo zgodovino ter od prvih začetkov do danes vedno bolj prevladuje?« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor v klementinski dvorani apostolske palače v Vatikanu med svečanostjo namenjeno zaslužnemu papežu Benediktu XVI. ob njegovi 65. obletnici duhovniškega posvečenja ali kot pravimo pri nas ob diamantni maši. Po papežu Frančišku sta slavljenca pozdravila še prefekt kongregacije za nauk vere, kardinal Gerhard Müller ter dekan kardinalskega zbora, kardinal Angelo Sodano.

Na eni od številnih lepih strani, ki ste jih posvetili duhovništvu, poudarite, kako Jezus v trenutku dokončnega klica Simona pogleda in ga dejansko vpraša samo eno: »Me ljubiš?« Kako lepo in resnično je to! To je namreč tu, in Vi nam pravite, da je v tem 'me ljubiš', Gospod utemelji 'pasti' (ovce), saj samo, če je ljubezen do Gospoda, lahko On preko nas pase: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim« (Jn 21,15-19). In to je tisti temeljni ton, ki prevladuje skozi vse življenje, posvečena duhovniški službi in resnični teologiji, ki jo ne po naključju imenujete 'iskanje ljubljenega'. Za to ste vedno pričevali in pričujete še danes. Odločilno za tek naših dni, za sonce in dež, in iz katerega izhaja vse ostalo, je to, da je Gospod vedno navzoč, da ga želimo, da smo notranje mu blizu, ga ljubimo, da resnično iz globine verujemo vanj in verujoč ga resnično ljubimo. To ljubiti ga nam resnično napolni srce, to verovati nam omogoča, da gotovi in mirni hodimo po vodi, čeprav med nevihto, kakor se je zgodilo Petru. To ljubiti in verovati je tisto, kar nam omogoča gledati na prihodnost, ne s strahom ali nostalgijo, temveč z veseljem, tudi v poznih letih našega življenja.

In tako, ko danes živite in pričujete na tako močan in jasen način to edino resnično odločilno stvar, imeti pogled in srce usmerjeno k Bogu, Vi, svetost, nadaljujete s služenjem Cerkvi in tako še naprej s čilostjo in modrostjo prispevate k njeni rast. To počnete iz tistega malega samostana Mater Ecclesiae v Vatikanu, ki tako razodeva nekaj čisto drugega kot tisti pozabljeni koti, v katere današnja kultura škartiranja hoče privezati tiste, katerim so z leti pojenjale moči. Povsem nasprotno temu je, in dovolite, da to z vso močjo izreče Vaš naslednik, ki si je izbral ime Frančišek! Kajti duhovna pot sv. Frančiška se je začela pri sv. Damijanu, vendar resnično ljubljen kraj, živo središče (utripajoče srce) reda, kjer ga je ustanovil in kjer je dal življenje Bogu, je bila Porcijunkula, 'majhen delček', kotiček pri materi Cerkvi, pri Mariji, ki jo zaradi njene tako trdne vere ter zaradi njenega življenja tako v celoti živetega v ljubezni, v ljubezni z Gospodom, vsi rodovi imenujejo blažena. Tako je Previdnost hotela, da Vi, dragi sobrat, pridete v ta kraj, če tako rečem: 'frančiškanski', iz katerega prihajajo mirnost, mir, moč, zaupanje, zrelost, vera, posvetitev, zvestoba, ki mi tako dobro denejo ter dajo moč tako meni kot vsej Cerkvi. Dovolil si bom reči, iz Vas izhaja tudi zdrav in vesel smisel za humor.

Voščilo, s katerim želim zaključiti, je torej voščilo, ki ga namenjam Vam in hkrati vsem nam in vsej Cerkvi: Da bi Vi, svetost, še naprej čutili podporo usmiljene Božje roke in tako okušali in nam pričevali ljubezen Boga ter da bi s Petrom in Pavlom še naprej vzklikali od velikega veselja, ko hodite proti cilju vere (prim. 1Pt, 8-9; 2Tim 4).

Zaslužni papež Benedikt XVI. se je zahvalil z besedami: »Sveti oče, dragi bratje, pred 65. leti se je sobrat, ki je bil z mano posvečen, odločil, da na svojo spominsko podobico za novo mašo napiše, razen seveda imena in datuma, eno samo besedo v grščini 'Eucharistomen', prepričan, da je s to besedo v njenih različnih razsežnostih, rečeno vse tisto, kar je moč reči v tem trenutku. 'Eucharistomen' izrazi človeški hvala, torej hvala vsem. Hvala, predvsem Vam, sveti oče! Vaša dobrota, od prvega trenutka izvolitve, pa v vsakem trenutku mojega življenja tukaj, je naredila name močan vtis, me notranje vodi. Bolj kot vatikanski vrtovi s svojo lepoto, je Vaša dobrota tisti kraj, kjer prebivam in se čutim varnega. Hvala za besede zahvale, za vse. In upamo, da boste lahko z nami vsemi šli naprej po tej poti Božjega usmiljenja, kazajoč Jezusovo pot, k Jezusu, k Bogu.

Hvala tudi vam eminenca (kardinal Sodano) za Vaše besede, ki so se resnično dotaknile srca. Cor ad cor loquitur. Posedanjili ste tako trenutek mojega duhovniškega posvečenja, kakor tudi moj obisk Freisinga, kjer sem vse to podoživel. Lahko samo rečem, da ste tako s temi besedami razložili bistvo mojega pogleda na duhovništvo, na moje delovanje. Hvaležen sem Vam za vez prijateljstva, ki že od nekdaj traja še sedaj s strehe do strehe (zaslužni papež misli na strehi njunih stanovanj, ki so si po zračni liniji zelo blizu); skoraj blizu na dotik.

Hvala Vam, kardinal Müller, za delo, ki ste ga opravili za predstavitev mojih besedil o duhovništvu, s katerimi skušam pomagati sobratom, da vedno znova vstopijo v skrivnost, v kateri se Gospod izroča v naše roke.

 'Eucharistomen'. V tistem trenutku je prijatelj Berger želel poudariti ne samo razsežnost človeškega zahvaljevanja, temveč nekaj globljega, kar skriva ta beseda, kakor se pokaže v bogoslužju, v Svetem pismu, v besedah “gratias agens benedixit fregit deditque”.  'Eucharistomen' nas napoti k tej resničnosti zahvaljevanja, k tej novi razsežnosti, ki nam jo je dal Kristus. On je spremenil v zahvalo in s tem v blagoslov tako križ, trpljenje, kakor vse zlo sveta. S tem je v temelju spremenil življenje in svet ter nam dal in nam vsak dan daje Kruh resničnega življenja, ki premaga svet z močjo Njegove ljubezni.

Na koncu, želimo vstopiti v ta Gospodov 'hvala' in tako resnično prejeti novost življenja in pomagati spreminjati svet, da ne bo svet smrti, temveč življenja, svet, v katerem je ljubezen premagala smrt.

Hvala vsem vam. Naj nas vse Gospod blagoslovi. Hvala, sveti oče.«