Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 12. nedeljo med letom

Zah 12,10-11
Nad Davidovo hišo in nad prebivalce Jeruzalema razlijem duha milosti in prošenj. Ozirali se bodo nanj, ki so ga prebodli, in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za edincem, in bridko bodo jokali, kakor jočejo za prvorojencem. Tisti dan bo veliko žalovanje v Jeruzalemu, kakor žalovanje za Hadád Rimónom na ravnini Megída.

Gal 3,26-29
Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi. Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.

Lk 9,18-24
Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci; vprašal jih je in rekel: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« Odgovorili so in rekli: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.« On pa jim je zapretil in naročil, naj tega nikomur ne pravijo.

Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti, biti zavržen od starešin ljudstva, vélikih duhovnikov in pismoukov in tretji dan vstati.« Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Peter je prvi učenec, je prvi človek v evangeliju, ki izpove, da je Jezus Kristus, Božji Sin. Gospod je primoral svoje učence, da so pretresli govorice, ki so krožile med ljudmi. Luč spoznanja pa se je spustila nad Petra, ki je razumel, da je Jezus večji od vseh prerokov, ker je Kristus od Boga in je izpovedal, da je Jezus Kristus, Zveličar vseh.« Sv. Ambrož pravi, da je Peter s to izpovedjo vere »zaobjel obenem vse stvari, saj je izrazil tako Mesijevo naravo kakor tudi ime. Izpovedati Jezusa kot Kristusa je, kakor da bi izpovedal vero, saj je s tem izpovedal Jezusa kot Boga, učlovečenega, križanega in vstalega.« Sveti Maksim Spoznavalec pravi, da je »razpoznavno znamenje moči našega Gospoda Jezusa Kristusa križ, ki ga je nesel na svojih ramah.« Sv. Hieronim pravi, da je »pohujšanje križa prvič omenjeno skupaj s hojo Jezusovih učencev za njim.« Sv. Bazilij iz Cezareje pa pravi: »Nositi križ, pomeni biti pripravljen umreti za Kristusa, čeprav navade življenja to sčasoma onemogočajo. Vsekakor je to stanje tistih, ki so bili krščeni v Kristusovo smrt in vstajenje.«

Misli Benedikta XVI.
Današnji evangelij nam tudi predstavlja pomemben trenutek Jezusove poti, na kateri vpraša svoje učence, kaj ljudje mislijo o njem ter kaj pravijo oni sami o njem. Peter je v imenu dvanajsterih odgovoril z izpovedjo vere, ki se bistveno razlikuje od mnenja množice o Jezusu. On namreč zatrdi: »Ti si Kristus, Bog« (prim. Lk 9,20). Od kot prihaja to dejanje vere? Če se vrnemo na začetek evangeljskega odlomka, bomo ugotovili, da je Petrova izpoved vere povezana s trenutkom molitve: »Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in vprašal jih je...« (Lk 9,18). Učenci so bili torej vključeni v ta edinstveni trenutek, ko je Jezus bil z Očetom in je govoril z Njim. Na ta način jim je bilo dano videti Učitelja v njegovi intimnosti Sina, jim je bilo dano videti to, kar drugi ne vidijo. Iz 'biti z Njim' v molitvi, izhaja namreč spoznanje, ki gre onkraj mnenj ljudi in pride do globlje Jezusove identitete, do resnice.