20. junij: Konzistorij za pet primerov kanonizacije

VATIKAN (sreda, 15. junij 2016, RV) – Prihodnji ponedeljek, 20. junija, bo papež Frančišek v Vatikanu vodil redni javni konzistorij za pet primerov kanonizacije. Blaženi, o katerih razglasitvi za svetnike se bo odločalo, so štirje duhovniki in ena redovnica, ki so živeli v zadnjih treh stoletjih.

Salomone Leclercq: Mučenec
Prvi med njimi je francoski duhovnik Salomone Leclercq iz reda bratov krščanskih šol. Po treh letih od začetka francoske revolucije, ko je imel 47 let, je bil postavljen pred izbiro: ali priseči zvestobo ustavi ali pa plačati posledice zavrnitve. Leclercq se je kakor mnogi drugi duhovniki, redovniki in redovnice temu nasilju uprl, kar ga je pripeljalo do smrti. Umrl je kot mučenec leta 1792 v Parizu.

Manuel Gonzáles García: Škof zapuščenih tabernakljev
Drugi blaženi je msgr. Manuel Gonzáles García, po rodu Španec. Poznan je kot 'škof zapuščenih tabernakljev'. Izstopal je s svojo predanostjo evharističnemu češčenju. Le-temu je posvetil dve strukturi, kateri je ustanovil sam: evharistično zvezo in kongregacijo evharističnih sester misijonark iz Nazareta. Umrl je leta 1940 v Madridu.

Ludvik Pavoni: Avantgarda vzgoje
Ludvik Pavoni, duhovnik iz Brescie na severu Italije, je tretji blaženi, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Bil je eden najbolj avantgardnih vzgojiteljev v svojem času. V prvih letih 19. stoletja je zasnoval model pouka in uvajanja v delo, ki je postal zgled za moderne strokovne šole. Pavoni je ustanovil tudi Družbo sinov Marije Brezmadežne, ki se je prav tako izkazala za nekaj novega in drznega. Tako imenovani 'bratje delavci' so na priznanje s strani oblasti tako morali čakati dolgo. Pavoni je umrl leta 1849, medtem ko si je prizadeval za rešitev mladih fantov pred nevarnostjo bojev med takratnim gibanjem za združitev Italije.

Alfonz Marija Fusco: Razlagati Boga preprosto
Italijanskega rodu je tudi četrti blaženi, duhovnik Alfonz Marija Fusco. Bil je mož redkih besed, a neizčrpne ljubezni, izražene s potezami nežnosti. Posvečal se je delovanju med kmečkim prebivalstvom. Njegovo pridiganje je bilo preprosto in globoko. Veliko je naredil tudi za vzgojo mladih, zlasti revnih in sirot. Ustanovil je kongregacijo sester sv. Janeza Krstnika. Umrl je pri 71 letih, leta 1910.

Elizabeta presvete Trojice: Darovanje v karmelu
Še zadnja nova svetnica pa je redovnica Elizabeta presvete Trojice (Elizabeta Catez). Njeno življenje je bilo kratko, a z duhovnega vidika zelo intenzivno. Francozinja, sestra iz reda bosonogih karmeličank, je v samostan v Dijonu vstopila leta 1901, ko je imela 21 let. Nadaljnjih pet let njenega verskega življenja je bilo nenehno vzpenjanje naproti Bogu, ki ji je dopustil prenašati in darovati strašno trpljenje zaradi Addisonove bolezni. Slednja jo je pripeljala tudi do prezgodnje smrti, leta 1906.