2016-06-13 11:17:00

Papež pozdravil zaposlene pri Svetovnem prehrambenem programu


RIM (ponedeljek, 13. junij 2016, RV) – Sveti oče je med svojim obiskom sedeža Svetovnega prehrambenega programa (WFP) v Rimu pozdravil tudi zaposlene pri tem uradu Združenih narodov. Pripravljen govor je zbranim izročil v branje in jim raje namenil »nekaj besed – kot je sam dejal – ki mi spontano prihajajo iz srca«.

Najprej jim je izrekel zahvalo za vso delo, ki ga opravljajo na skrivnem, v ozadju, ki se ne vidi, a omogoča, da vse stvari gredo naprej. »Vi ste vzor, ste kakor temelj zgradbe, brez temelja ni zgradbe,« je zatrdil. Izpostavil je, da veliko pogumnih ljudi dela mnogo v boju proti lakoti po svetu, izvajajo se številni projekti. Imena zaposlenih pri Svetovnem prehrambenem programu v Rimu, se pojavljajo samo na seznamu osebja, zunaj pa jih nihče ne pozna. »A vaša imena omogočajo to veliko delo v boju proti lakoti. Zahvaljujoč majhnemu delu, majhni žrtvi, vaši skriti žrtvi, mnogi otroci lahko jejo,« je dejal papež.

Izpostaviti je še želel njihov pogum, da podpirajo druge pri njihovem nadaljevanju dela. Spomnil je na pogum mnogih, ki so pri opravljanju svojega poslanstva izgubili svoje življenje. Tem se je papež Frančišek tudi poklonil pred spominskim zidom, na katerem so zapisana njihova imena. Pozval je, naj se jih nikoli ne pozabi. »To, kar so storili, so lahko storili zaradi svojega poguma, ker so verovali v svoje delo, a tudi zato, ker ste jih vi podpirali s svojim delom,« je še zatrdil zbranim zaposlenim.

Povzetek papeževega izročenega govora:
V govoru, ki ga je papež Frančišek pripravil za zaposlene, a ga je zatem raje izročil v branje, je izpostavljena pomembna vloga njihovega dela, ki ga opravljajo z veliko kompetentnosti in velikodušnosti, zaradi naravnih in človeških dejavnikov pogosto tudi v težkih in nevarnih razmerah. »Razsežnost in resnost problemov, s katerimi se spoprijema Svetovni prehrambeni program, od vas zahtevata, da greste naprej, položite navdušenje v vse tisto, kar delate, ne da bi si prizanašali, vedno pripravljeni služiti,« zapiše sveti oče. Za to je pomembna trajna formacija, prodorna intuicija, predvsem pa veliko sočutja, brez katerega bi vse izgubilo svojo moč in smisel.

Rezultat poslanstva, ki jim je zaupano, je v veliki meri odvisen od iniciativnosti, domišljije in profesionalnosti, da bi tako vsak dan našli nove in učinkovite poti za premagovanje podhranjenosti in lakote, za katerima trpijo mnogi ljudje na različnih koncih sveta. Ravno ti namreč potrebujejo našo pozornost. »Zato je pomembno,« zapiše papež, »da se ne pustite zadušiti s kartotekami, in odkrijete, da je na vsakem papirju posebna zgodba, pogosto boleča in delikatna. Skrivnost je v tem, da v vsaki dejavnosti vidite človeško obličje, ki prosi za pomoč. Prisluhniti kriku reveža vam bo pomagal, da se ne boste pustili popredalčkati v hladne formule.«

Papež Frančišek poudari, da je lakota ena od največjih groženj miru in vedremu človeškemu sobivanju. Te grožnje ne moremo omejiti samo na raven obsojanja in proučevanja. »Pristopiti ji je treba z odločnostjo in jo rešiti pod nujno. Vsak med nami, s svojo odgovornostjo, mora delovati v skladu s svojimi možnostmi, da bi dosegli dokončno rešitev za to človeško nesrečo, ki razgrajuje in zapravlja življenje velikega števila naših bratov in sester.«

Človeški, družbeni, tehnični in ekonomski razvoj po papeževem prepričanju pomeni obvezno pot, ki vsaki osebi, družini, skupnosti in narodu zagotavlja, da se lahko spoprime s svojimi potrebami. To pomeni, da si moramo prizadevati za varovanje konkretnega življenja vsakega človeškega bitja, ne pa za neko abstraktno idejo ali pa neko teoretično obrambo dostojanstva. Na najrevnejših območjih to pomeni zagotavljati hrano v izrednih razmerah in tudi dostop do tehničnih sredstev, delovnih mest, mikrokreditov; na ta način bo lokalno prebivalstvo lahko okrepilo svojo zmožnost, da odgovori na krize, ki jih doletijo nepričakovano.








All the contents on this site are copyrighted ©.