Papež Frančišek med homilijo o zdravem realizmu katoliške Cerkve

VATIKAN (četrtek, 9. junij 2016, RV) – Papež Frančišek je v središče homilije med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma svete Marte, postavil »zdrav realizem«, ki ga je učil Jezus. Izpostavil je škodo, ki ga ljudje Cerkve povzročajo Božjemu ljudstvu, ko delajo nasprotno od tistega, kar govorijo. Pozval je, naj se osvobodimo »strogega idealizma«, ki ne dopušča, da bi se spravili med seboj.

Naša pravičnost mora biti večja
Izhodišče papeževe homilije je bil današnji evangeljski odlomek iz Matejevega evangelija. »Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev …,« je sveti oče povzel Jezusove besede in izpostavil pomembnost krščanskega realizma. Ljudstvo je bilo nekoliko razkropljeno, kajti tisti, ki so učili postavo, niso bili dosledni s svojim življenjskim pričevanjem. Jezus jim torej pravi, naj »gredo čez to« in kot primer vzame prvo zapoved: ljubiti Boga in ljubiti bližnjega. Poudari, da bo vsak, kdor se jezi na svojega brata, postavljen pred sodišče.

Papež je dodal, da je dobro slišati te Jezusove besede v tem našem času, ko smo zelo navajeni na pridevnike in imamo zelo bogat besedni zaklad, kadar je treba užaliti druge. To je greh, pomeni ubiti nekoga, ker »pomeni dati klofuto bratovi duši, njegovemu dostojanstvu«. Pripomnil je, da drugim pogosto »z veliko ljubezni« povemo mnoge grde besede.

Proti-pričevanje kristjanov
Jezus torej temu zbeganemu ljudstvu pravi, naj gleda onkraj in gre naprej. Frančišek je izpostavil, koliko slabega povzroča ljudem proti-pričevanje kristjanov: »Koliko krat slišimo te stvari v Cerkvi, koliko krat! ''Tisti duhovnik, tisti moški, tista ženska, tisti škof, tisti papež nam pravi 'Tako morate delati', on pa dela nasprotno.'' To je pohujšanje, ki rani ljudstvo in ne dopušča, da bi Božje ljudstvo raslo, da bi napredovalo. Ne osvobaja.« Ljudje so videli strogost, rigidnost pismoukov in farizejev; ko je prišel prerok, ki jim je prinesel nekaj veselja, so ga celo preganjali in tudi ubili. Tam ni bilo prostora za preroke. Jezus pa pravi farizejem: »Ubili ste preroke, preganjali ste preroke, tiste, ki so prinašali sveži zrak.«

Naredite vsaj tisto, kar lahko
Velikodušnost in svetost, ki ju zahteva Jezus, pomeni »izstopiti in iti vedno višje«. To je po papeževih besedah »osvoboditev od strogosti postave in tudi od idealizma, ki ne povzroča ničesar dobrega«. Jezus nas zelo dobro pozna, pozna našo naravo. Poziva nas, naj se dogovorimo z drugim, ko imamo kaj proti njemu. »Jezus nas uči zdravega realizma,« je izpostavil Frančišek. »Veliko krat se ne more doseči popolnosti, a naredite vsaj tisto, kar lahko, dogovorite se,« je spodbudil in nadaljeval: »To je zdrav realizem katoliške Cerkve. Cerkev nikoli ne uči ''ali to ali tisto''. To ni katoliško. Cerkev pravi: ''To in tisto''. Bodi perfekten, spravi se z bratom. Ne žali ga. Ljubi ga. A če je kakšen problem, naj se vsak dogovori, da ne bo izbruhnila vojna. To je zdrav realizem katolištva. Ni katoliško ''ali to ali pa nič'', to ni katoliško. To je heretično, krivoverno. Jezus vedno zna hoditi z nami, daje nam ideal, spremlja nas proti temu idealu, osvobaja nas te ujetosti v kletki stroge postave in nam pravi: ''Naredite do tiste točke, do katere lahko naredite.'' On nas dobro razume. To je naš Gospod; to je tisto, kar nas uči.«

Majhna svetost dogovarjanja
Papež je izpostavil še eno Jezusovo napotilo: pravi nam namreč, naj nismo hinavci, naj ne hodimo slavit Boga z istim jezikom, s katerim smo užalila brata. »Storite to, kar lahko, se glasi Jezusova spodbuda, izogibajte se vsaj vojnam med sabo, dogovorite se.« Po Frančiškovem prepričanju je to »majhna svetost dogovarjanja«. Čeprav bi rad, ne morem storiti vsega, a se vsaj dogovorim s tabo, da se vsaj ne bova žalila, da se ne bova bojevala, ampak bomo vsi živeli v miru. »Jezus je velik,« je poudaril sveti oče. »Osvobaja nas vse naše bede. Tudi od tistega idealizma, ki ni katoliški. Prosimo Gospoda, naj nas najprej nauči izstopiti iz vsake rigidnosti, izstopiti višje, da bi lahko častili in slavili Boga; naj nas nauči spraviti se med seboj; in naj nas nauči, da se bomo znali dogovoriti se do tiste točke, do katere to lahko storimo.«

Otrokova ''pridiga'' v cerkvi je lepša od duhovnikove
Sicer pa se je papež Frančišek med homilijo odzval tudi na nemirne otroke, ki so se svojimi starši udeležili maše v kapeli Doma svete Marte. Zbranim je dejal, naj so mirni, kajti »pridiga otroka v cerkvi je lepša od duhovnikove pridige, od škofove in tudi od papeževe. Pustite ga, naj je,« je sveti oče rekel staršem, »to je glas nedolžnosti, ki dobro déne vsem nam.«