Jutranja homilija: Biti sol in luč. Kristjanova baterija je molitev

VATIKAN (torek, 7. junij 2016, RV) – Kristjanova baterija je molitev, je izpostavil papež Frančišek med jutranjo mašo v Domu svete Marte. Posvaril je, da ne bi postali sol brez okusa, ter poudaril, da je treba premagati skušnjavo »duhovnosti ogledala«, zaradi katere se posvečamo osvetljevanju samih sebe, namesto da bi luč prinašali drugim.

Dela brez molitve so mračna
Sveti oče je pri homiliji izhajal iz današnjega evangelija o soli in luči. Jezus uporablja preproste besede in enostavne primerjave, da bi vsi lahko razumeli njegovo sporočilo. Tako dobimo opredelitev kristjana, ki mora biti luč in sol. Nobena od obeh stvari ni namenjena sama sebi. »Luč razsvetljuje nekaj drugega, sol pa dáje okus in trajnost nečemu drugemu,« je zatrdil papež.

Kaj torej mora storiti kristjan, da ne bo zmanjkalo soli, luč pa ne bo oslabela, da ne bo zmanjkalo olja v svetilki? »Kaj je kristjanova baterija, ki osvetljuje? Preprosto, to je molitev,« je dejal sveti oče. »Lahko počneš mnogo stvari, narediš veliko del, tudi del usmiljenja, lahko narediš veliko pomembnih stvari za Cerkev, za katoliško univerzo, za kolegij, za bolnišnico … in postavili ti bodo celo spominsko ploščo kot dobrotniku Cerkve; a če ne moliš, bo vse to nekoliko mračno ali pa temno. Koliko del postane temnih zaradi pomanjkanja luči, zaradi pomanjkanja molitve. Kar ohranja in daje življenje krščanski luči, kar razsvetljuje, je molitev.« Resna molitev, molitev čaščenja Očeta, hvalnica Trojici, zahvalna molitev, molitev kot prošnja Gospodu – a biti mora molitev srca. To je olje, to je baterija, ki oživlja luč.

Dajati se drugim, biti za druge
Podobno je tudi s soljo, ki ne daje okusa sama sebi. »Sol postane sol, kadar se dá,« je pojasnjeval papež. »To je druga kristjanova drža: dati se. Dati okus življenju drugih, dati okus mnogim stvarem s sporočilom evangelija. Dati se. Ne ohranjati samega sebe. Sol ni za kristjana, ampak za dati. Kristjan jo ima, da jo dá. Sol je za dajanje, ni sama zase.« Tako luč kot sol sta za druge, ne sami zase. »Luč ne osvetljuje sebe; sol ne daje okusa sebi.«

Sveti oče je nadaljeval, da se seveda lahko vprašamo, kako dolgo lahko trajata sol in luč, če se dajemo brez postanka. Tukaj »vstopa moč Boga«, je odgovarjal. Kristjan je namreč »sol, ki mu jo je Bog poklonil pri krstu«. Dana ti je bila kot dar in se ti še kar naprej poklanja, če jo tudi ti daješ naprej, svetiš in daješ. Nikoli je ne zmanjka. Ravno o tem beremo v današnjem berilu: vdova iz Sarepte zaupa preroku Eliju in tako moka in olje nikoli ne poideta.

Varovati se duhovnosti ogledala
Papež je besede namenil kristjanu današnjega časa: »Sveti s svojo lučjo, a varuj se pred skušnjavo, da bi osvetljeval samega sebe. To je slaba stvar, je duhovnost ogledala, saj osvetljujem samega sebe. Brani se pred skušnjavo, da bi skrbel zase. Bodi luč za osvetljevanje, bodi sol za dajanje okusa in trajnosti.« Sol in luč nista namenjeni samima sebi, je povzel Frančišek, ampak sta za dajanje drugim preko dobrih del. Pozval je, naj na ta način »vaša luč sveti pred drugimi ljudmi«. Zakaj? »Da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih,« je papež ponovil Jezusove besede, kar pomeni vračati tistemu, ki ti je dal luč in sol. »Pri tem naj nam pomaga Gospod, da bomo vedno skrbeli za luč, da je ne bomo skrivali, ampak postavljali visoko.« In da bomo prav tako dajali sol. »To so dobra kristjanova dela,« je sklenil homilijo papež Frančišek.