2016-06-05 10:34:00

Stanislav Jezusa Marije (Jan Papczyński) in Marija Elizabeta Hesselblad sta svetnika


VATIKAN (nedelja, 5. junij 2016, RV) – Danes dopoldne med sveto mašo je papež Frančišek kanoniziral blaženega Stanislava Jezusa Marije (Jan Papczyński) in blaženo Marijo Elizabeto Hesselblad.

Stanislav Jezusa Marije (Jan Papczyński)
se je rodil 18. maja 1631 v Podegrodzieju na Poljskem kmečkima staršema ter gorečima kristjanoma. Še isti dan je bil krščen. Po končani osnovni šoli v Podegrozdieju, je študiral v kolegiju jezuitov in piaristov. Pri triindvajsetih letih je spoznal priariste in vstopil v njihov red. Leta 1656 je napravil preproste zaobljube in 12. marca 1661 je bil posvečen v duhovnika. V Varšavi je postal znan bodisi kot profesor retorike bodisi kot učitelj duhovnega življenja. Je avtor številnih knjig, bil je pridigar in spovednik. Med njegovimi spovedanci je bil tudi apostolski nuncij na Poljskem, Anton Pignatelli, bodoči papež Inocenc XII.

Leta 1670 je s potrebnimi oprostitvami izstopil iz reda piaristov z namenom, da ustanovi inštitut marijanskih klerikov Brezmadežnega spočetja, ki naj bi imel tri namene: pospeševati pobožnost Brezmadežnega spočetja blažene Device Marije, najti v tem srčiko krščanstva, torej zastonjski dar brezmejne Božje ljubezni do človeka, posvetiti se molitvi za pokojne, še posebej za tiste, ki niso bili pripravljeni na smrt; apostolsko delovati med revnimi in obrobnimi. Vse do konca svojega življenja je deloval z vso apostolsko in karitativno gorečnostjo. Z vso vnemo se je posvetil asketskemu življenju ter vodenju reda, ki je bil s strani papeža potrjen leta 1699.

Umrl je 17. septembra 1701 v samostanu na Gori Kalvariji, medtem ko je izgovarjal besede: »V tvoje roke Gospod izročam svojega duha.« Potem ko je izrazil gorečo željo, da bi se združil s Kristusom, je blagoslovil svoje sobrate ter jih spodbudil k izpolnjevanju redovnega življenja. Zapustil je veliko duhovnih spisov. Med njimi sta: Norma Vitae, namenjen redovnemu življenju njegovega inštituta ter Templum Dei Misticum, v katerem je začrtal duhovni program za laike. Sveti oče Benedikt XVI. ga je leta 2007 prištel med blažene.

Marija Elizabeta Hesselblad
je bila rojena na Švedskem 4. junija 1870 kot peta od trinajstih otrok. Bila je luteranske vere, z osemnajstimi leti je emigrirala v Ameriko. Tu je več let (1888-1904) živela kot prizadevna bolničarka veliki newyorški bolnišnici Roosvelt, kjer v stiku s trpljenjem in boleznijo izostrila svojo človeško in duhovno občutljivost ter jo oblikovala po svoji rojakinji sveti Brigiti. Vse od svoje mladosti je hrepeneče iskala Eno samo ovčjo stajo. Pod vodstvom učenega jezuita je goreče študirala katoliški nauk ter s premišljeno izbiro pod pogoji sprejela leta 1902 na dan Vnebovzetja Blažene Device Marije krst. Leta 1904 je poromala v Rim, ter s posebnim dovoljenjem svetega papeža Pija X. oblekla redovno obleko brižidink v hiši sv. Brigite, v kateri pa so bile karmeličanke.

Pod navdihom Svetega Duha je obnovila glede na zahteve in znamenja časa red sv. Brigite. Njen apostolat je navdihoval velik ideal »Da bi bili vsi eno.« To jo je gnalo, da je dala svoje življenje Bogu, da bi združila Švedsko z Rimom. Z velikim pogumom in daljnovidnostjo je pripeljala hčere sv. Brigite na Švedsko, v Djursholm ter zatem leta 1935 v Vadsteno.

Vse njeno življenje je bilo v znamenju nenehne dejavne ljubezni. Med drugo svetovno voljo je dala zavetje številnim preganjanim Judom in je tudi spremenila njihovo hišo v kraj, kjer so sestre delile živež in obleko vsem tistim, ki so to potrebovali. 24. aprila 1957, po dolgem s trpljenjem in boleznijo zaznamovanim življenjem, je umrla v hiši sv. Brigite v Rimu, v velikem sluhu svetosti med njenimi duhovnimi hčerami, duhovniki in tudi med revnimi, ki so jo častili kot mater revežev in učiteljico duha. Beatificiral jo je sveti Janez Pavel II. med jubilejnim letom 2000.








All the contents on this site are copyrighted ©.