Papež se je srečal z otroki, ki so v Vatikan prišli z 'otroškim vlakom'

VATIKAN (sobota, 28. maj 2016, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal z nekaj sto najmlajšimi pripadniki različnih etnij in verstev, ki so v Vatikan prišli s tako imenovanim 'otroškim vlakom'. Le-ta je svojo pot začel v Kalabriji. Gre za vsakoletno pobudo, ki jo organizira Papeški svet za kulturo.

Niso nevarni, ampak so v nevarnosti
Današnje srečanje, katerega rdeča nit je bila drama imigracije, je bilo ganljivo. Potekalo je na temo: 'Prinesli so jih valovi'. Med spontanim dialogom je papeža med drugimi nagovoril deček iz Nigerije. Prosil ga je za molitev za svojo družino in prijatelje, ki »so odšli v nebo«, ko so umrli v morju. Nekdo drug je papežu prinesel risbo, na kateri so bili narisani sonce, morje in valovi. Valovi, je dejal otrok, zaradi katerih »ljudje lahko umrejo«.

'Otroški vlak' je bil zaznamovan z bolečimi izkušnjami svojih mladih potnikov. Ta bolečina pa je bila splet, v katerem sta se izrazili skrb in ljubezen do teh otrok s strani sodelujočih pri pobudi. Med temi so bili Združenje Janeza XXIII., otroški orkester 'Quattrocanti' iz Palerma, katerega člani izhajajo iz osmih etnij, in Maria Salvia, ravnateljica šole v kalabrijskem mestu Vibo Marina, ki je med drugim papežu prinesla denar, zbran za otroke z otoka Lezbos, ter pismo svojih učencev. Le-tega je kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, med srečanjem glasno prebral. Učenci so zapisali: »Mi, otroci, obljubljamo, da bomo sprejeli vsakogar, ki bo prispel v našo državo; nikoli ne bomo šteli za nevarnega sovražnika nekoga z drugačno barvo kože, nekoga, ki govori drug jezik ali je drugačne veroizpovedi.« Niso nevarni, ampak so »v nevarnosti«.

Takšen je svet, o kakršnem sanjajo otroci in mnogi drugi. Papež Frančišek jih je poslušal, se šalil z njimi, se smejal. Četudi je bilo v ozadju prisotnih mnogo žalostnih zgodb. Sveti oče je spomnil, da so mu pred nekaj dnevi prostovoljni reševalci prinesli rešilni jopič, ki je bil last neke deklice, utopljene v morskih valovih. Niso je mogli rešiti. Papež je povabil, da bi to deklico, katere imena ne poznamo, vsakdo poimenoval v svojem srcu.

Oseba, ki zapre svoje srce, nima človeškega srca
Eden izmed otrok je v kontekstu pogovora o krivici zaradi zavračanja imigrantov dejal, da so ti ljudje, ki jih ne sprejmejo, »zveri«. Papež Frančišek mu je v šali odgovoril, da je študiral Heideggerja. Hkrati pa mu je s tenkočutnostjo in modrostjo razložil, da Heideggerjev namen ni bil »žaliti«: »Govoril je, da oseba, ki zapre svoje srce, nima človeškega srca, saj ne dopusti, da bi šlo naprej; ima tako rekoč živalsko srce, kakor zver, ki ne razume.«

Bratstvo, velikodušnost, sprejemanje, nežnost
A otroci razumejo. In papež jih je pohvalil zaradi besed, ki so jih izrekli. Na primer o miru; bratstvu, ne glede na barvo kožo in ki je nasprotje brezbrižnosti; hinavščini ljudi, ki pravijo, da verujejo v Jezusa, a zanj ne storijo ničesar; o sočutju, dobremu, enakosti, sprejemanju, ki predstavljajo nežnost in pomenijo ponuditi roko; o velikodušnosti, kot je povabiti k igri drugega otroka. Na vprašanje neke deklice, kaj zanj pomeni »biti papež«, pa je na koncu še odgovoril, da pomeni »delati dobro, katerega lahko stori«: »Čutim, da me je Jezus poklical zaradi tega. Jezus je hotel, da sem kristjan. In kristjan mora delati tako. Jezus je hotel tudi, da sem duhovnik, škof. In duhovnik in škof morata delata tako.«