Svetovni humanitarni vrh v Turčiji. Papež: Obvarovati življenje

TURČIJA (ponedeljek, 23. maj 2016, RV) – »Jutri se bo v Istanbulu v Turčiji začel prvi svetovni humanitarni vrh, katerega namen je razmisliti o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti, da bi se soočili z dramatičnimi humanitarnimi situacijami, ki jih povzročajo konflikti, okoljske problematike in skrajna revščina.« Tako je papež Frančišek včeraj po opoldanski molitvi spomnil na dogodek, ki se danes in jutri, 23. in 24. maja, odvija v Turčiji. Povabil je, da bi udeležence spremljali z molitvijo. In sicer, da bi se v polnosti zavezali za dosego glavnega humanitarnega cilja: obvarovati življenje vsake človeške osebe, brez izključitve kogarkoli, še posebno pa življenje nedolžnih in najbolj nezaščitenih.

Kot je še povedal papež, se humanitarnega vrha kot predstavnik Svetega sedeža udeležuje kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik. Med drugimi je navzoč tudi veliki kancler Suverenega malteškega viteškega reda Albrecht Boeselager. Diplomatski svetovalec malteškega reda Stefano Ronca je za Radio Vatikan pojasnil, da je tako imenovana »erozija človeštva« – o kateri je govoril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in ki predstavlja pojav, povezan s humanitarnimi krizami – primerna opredelitev za »brezbrižnost, sebičnost in čustveno neprepustnost«.

Virtualna resničnost ali nevarnost?
Suvereni malteški viteški red se te nevarnosti jasno zaveda. Ronca meni, da bi se bilo potrebno predvsem vprašati o izvoru tega pojava. Po eni strani namreč tragedije, ki se prikazujejo na televizijskih zaslonih, živimo »kot virtualne dogodke«. Istočasno pa se sprašujemo o nevarnosti terorizma in se zapiramo pred imigranti: »Obstaja nekaj tega protislovja: če gre za virtualno resničnost ali za nevarnost.« Nadalje je »pojav sterilizacije čustev« nedvomno povezan tudi z razširjenim materializmom: »Gre za dejstvo, da smo odvrnjeni od tega, da bi človeško bitje smatrali za glavni cilj in da se ga na koncu obravnava kot sredstvo, zaradi česar cilj nato postanejo stvari, ki jih je treba braniti, ali stvari, ki jih je treba pridobiti.« Vse to je stanje, kot ga dojemamo danes in v katerem je nujno posredovati.

Agenda 2030 za trajnostni razvoj
Na vrhu, ki poteka v Istanbulu, je med drugim govora o ciljih Agende 2030 za trajnostni razvoj. Stefano Ronca med sedemnajstimi cilji kot prednostne za malteški red izpostavlja tiste, ki zadevajo revščino in zdravje. Dodaja pa še, da bi bilo v agendi dobro okrepiti vidik pozornosti do človekovih pravic.

Solidarnost je v interesu vseh
»Menim, da če se bo na tem vrhu pričelo bolje razumevati, da solidarnost ni le v interesu tistega, ki pomoč prejema, ampak je tudi v interesu tistega, ki pomaga, potem bo vrh že velik uspeh.« Tako Ronca komentira željo generalnega sekretarja, da bi bil dogodek prvi korak v novi dobi mednarodne solidarnosti. Kriterije, ki so humanitarno pomoč vodili v preteklih desetletjih, je svet, ki je doživel globoke spremembe, namreč presegel. Danes 180 milijonov oseb trpi zaradi konfliktov. Število beguncev zaradi vojn se vrti okoli 60 milijonov. Pred sto leti je bilo devet od desetih žrtev v spopadih vojakov, danes je ravno obratno.

Vloga humanitarnih verskih akterjev v kriznih situacijah
Sodelovanje malteškega viteškega reda na vrhu je sicer osredotočeno predvsem na vlogo humanitarnih verskih akterjev v kriznih situacijah. Njihov pomen se po Roncovih besedah kaže v tem, da so neodvisni, nevtralni, nepristranski, da pridejo pred ostalimi in ostanejo dlje, da imajo oporo med prebivalci, ki lažje razumejo in sprejmejo duhovno utemeljitev pomoči, kot pa tisto, ki ni jasno opredeljena. Večini verstvom so namreč skupne vrednote, ki so osnovane na solidarnosti, pomoči in sočutju. Na takšnih skupnih načelih etičnega značaja pa je lažje zastaviti tudi dialog.