S papežem Frančiškom skozi minuli teden (16. – 21. maj 2016)

Splošna avdienca: bogataš in Lazar
Papeževa kateheza med splošno avdienco v sredo je bila posvečena evangeljski priliki o bogatašu in ubogem Lazarju. Frančišek je dejal, da »Lazar predstavlja tihi krik revnih vseh časov ter protislovje sveta, kjer so neizmerno bogastvo in viri v rokah nekaterih«. »Ne meniti se za reveža pomeni zaničevati Boga!« je poudaril sveti oče. »Božje usmiljenje do nas je povezano z našim usmiljenjem do bližnjega.« Kadar manjka naše, tudi Božje ne najde prostora v našem zaprtem srcu, ker ne more vstopiti. Če vrat ne odpremo na stežaj za reveža, ostanejo zaprta tudi za Boga. »Da bi se spreobrnili, ne smemo čakati na čudežne dogodke, ampak odpreti srce za Božjo besedo, ki nas kliče, naj ljubimo Boga in bližnjega. Božja beseda lahko ponovno oživi otopelo srce in ga ozdravi slepote. Noben prinašalec sporočila in nobeno sporočilo ne morejo zamenjati revežev, ki jih srečujemo na poti, kajti v njih nam prihaja v srečanje sam Jezus: ''Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili''.«

Papež italijanskim škofom o duhovniku
V minulem tednu je v Vatikanu potekalo plenarno zasedanje Italijanske škofovske konference. Uvodni govor je pripadal papežu Frančišku kot rimskemu škofu. Govoril je o liku duhovnika. Duhovnik se po papeževih besedah ne pohujšuje nad slabostmi, ki pretresajo človeško dušo: zaveda se, da je tudi on ozdravljen paralitik; daleč je od hladne in stroge osebe ter tudi daleč od površinskosti tistega, ki hoče pristati na dobro kupčijo. Raje pristane na to, da bo obtežil samega sebe, se čutil soudeležen in odgovoren za svojo usodo. »Z oljem upanja in tolažbe postane bližnji vsakemu, s pozornostjo deli z drugimi zapuščenost in trpljenje.« Nima dnevnega reda, ki bi ga moral braniti, ampak vsako jutro izroči Gospodu svoj čas ter se pusti srečati ljudem. Naš duhovnik ni birokrat ali nek anonimen funkcionar; ni posvečen za neko uradniško funkcijo, ne ženejo ga kriteriji učinkovitosti. »Ve, da je ljubezen vse.« Ne išče zemeljska zagotovila in častne nazive. Zase ne zahteva ničesar, kar bi šlo čez njegove dejanske potrebe. »Njegov slog preprostega in bistvenega življenja, ki je vedno na razpolago, ga dela verodostojnega v očeh ljudi in ga približuje ponižnim, v pastoralni ljubezni, ki ga osvobaja in dela solidarnega.« Duhovnikova skrivnost je v odnosu z Jezusom: »Odnos z Njim ga varuje, ga dela tujca posvetni duhovnosti, ki kvari, kot tudi vsakemu popuščanju in ozkosrčnosti. Prijateljstvo z Gospodom je tisto, ki ga vodi, da sprejme vsakdanjo realnost z zaupanjem nekoga, ki veruje, da kar je nemogoče človeku, ni nemogoče Bogu.«

Papež veleposlanikom o kulturi dialoga
Na avdienci pri papežu so bili veleposlaniki Estonije, Malavija, Namibije, Sejšelov, Tajske in Zambije pri Svetem sedežu, ki so mu izročili poverilna pisma. »Poklicani smo,«  jim je dejal, »da gradimo kulturo dialoga, ki nam pomaga prepoznati drugega kot veljavnega sogovornika; ki nam dopušča gledati tujca, migranta, pripadnika druge kulture kot subjekt, ki ga je treba poslušati, ga upoštevati in spoštovati.« Na ta način se pospešuje integracijo, ki spoštuje identiteto migrantov, in ohranja kulturo skupnosti, ki jih sprejema, pri tem pa se oboji bogatijo. »Če nerazumevanje in strah prevladata, je poškodovano nekaj v nas samih, naše kulture, zgodovina in tradicije oslabijo in mir kot tak je v nevarnosti. Ko pa smo po drugi strani naklonjeni dialogu in solidarnosti, tako na individualni kot kolektivni ravni, izkusimo najboljši del človeškosti in zagotavljamo trajen mir za vse, v skladu s Stvarnikovim načrtom.«

Nogometaši Juventusa in Milana
»Bodite športni prvaki, a predvsem prvaki v življenju! Vedno povzdigujte to, kar je zares dobro in lepo, z odkritim pričevanjem o vrednotah, ki morajo zaznamovati pristen šport.« Spodbudne besede je papež Frančišek namenil nogometašem Juventusa in Milana, ki so se dan pred zadnjo tekmo za Pokal Italije v Vatikanu srečali s svetim očetom. »Pritegujete pozornost oseb, ki vas občudujejo; in zato ste poklicani, da se obnašate na način, da bodo v vas vedno lahko videli človeške kvalitete športnikov, ki se trudijo pričevati o pristnih športnih vrednotah.« Uspeh določenega moštva je po papeževih besedah »rezultat mnogoterih človeških kreposti«, pri čemer je izpostavil skladnost, prijateljstvo, dialog, solidarnost. »Gre za duhovne vrednote, ki postanejo športne vrednote. Z urjenjem v teh moralnih lastnostih, boste lahko še bolj postavili v ospredje pravi smoter športa, ki je včasih zaznamovan tudi z negativnimi pojavi.«