2016-05-19 11:42:00

Pri papežu veleposlaniki Estonije, Malavija, Namibije, Sejšelov, Tajske in Zambije


VATIKAN (četrtek, 19. maj 2016, RV) – Veleposlaniki Estonije, Malavija, Namibije, Sejšelov, Tajske in Zambije pri Svetem sedežu so danes papežu Frančišku izročili poverilna pisma. Sveti oče jim je spregovoril o solidarnosti, migraciji, miru in dialogu. Veleposlanikom, ki zastopajo šest različnih držav, je dejal, da jim je kljub različni narodnosti, kulturi in veri skupno poslanstvo, da skrbijo za družbo in stvarstvo. Uresničevanje tega poslanstva je danes še posebej nujno, kajti mnoge osebe po svetu trpijo zaradi konfliktov in vojn, migracije in prisilnega preseljevanja, negotovosti zaradi ekonomskih težav. Vsi ti problemi po papeževih besedah zahtevajo »konkretna dejanja solidarnosti«.

Solidarnost in mir
A da bi ta solidarnost bila učinkovita, mora ves trud biti usmerjen v doseganje miru, v katerem se bodo lahko uveljavljali in zagotavljali naravne individualne pravice in celostni človeški razvoj. To pa zahteva učinkovito in koordinirano skupno delo, ki »člane skupnosti spodbuja, da sami postanejo oblikovalci miru, pobudniki družbene pravičnosti in zagovorniki iskrenega spoštovanja v našem skupnem domu«. Papež je opozoril na vedno bolj razkosan in polariziran svet, v katerem se mnoge osebe izolirajo pred težko realnostjo. Bojijo se terorizma, strah jih je, da bi naraščajoče prihajanje migrantov povzročilo radikalni preobrat v kulturi, ekonomski stabilnosti in življenjskem stilu. Vsi ti strahovi so razumljivi, a k njim je treba pristopiti z modrostjo in sočutjem, da bodo pravice in potrebe vseh spoštovane in podprte.

Pot diplomacije naj širi krik ljudi
Svet mora izvedeti o kritičnem stanju, v katerem živijo ljudje zaradi nasilja in prisilnega preseljevanja. Kot je dejal papež, se mora po našem glasu slišati njihov oslabljen krik: »Pot diplomacije nam pomaga razširiti in posredovati ta krik preko iskanja rešitev na številne vzroke, ki so povzročitelji aktualnih konfliktov.« Pri tem je Frančišek poudaril, da je treba tistim, ki segajo po nasilju, onemogočiti dostop do orožja ter prav tako končati trgovino z ljudmi in z drogo.

Graditi kulturo dialoga
Medtem ko morajo naše iniciative za doseganje miru pomagati ljudem, da ostanejo v svoji domovini, pa moramo v sedanjem trenutku pomagati migrantom in tistim, ki zanje skrbijo. »Poklicani smo,« je izpostavil papež, »da gradimo kulturo dialoga, ki nam pomaga prepoznati drugega kot veljavnega sogovornika; ki nam dopušča gledati tujca, migranta, pripadnika druge kulture kot subjekt, ki ga je treba poslušati, ga upoštevati in spoštovati.« Na ta način se pospešuje integracijo, ki spoštuje identiteto migrantov in ohranja kulturo skupnosti, ki jih sprejema, pri tem pa se oboji bogatijo. To je po papeževem prepričanju pomembno: »Če nerazumevanje in strah prevladata, je poškodovano nekaj v nas samih, naše kulture, zgodovina in tradicije oslabijo in mir kot tak je v nevarnosti. Ko pa smo po drugi strani naklonjeni dialogu in solidarnosti, tako na individualni kot kolektivni ravni, doživljamo najboljši del človeškosti in zagotavljamo trajen mir za vse, v skladu s Stvarnikovim načrtom.«








All the contents on this site are copyrighted ©.