Nadškof Paglia: Dokument Amoris laetitia mora postati 'živo pismo'

VATIKAN (sreda, 18. maj 2016, RV) – Posinodalna apostolska spodbuda Amoris laetitia je »besedilo, ki zahteva poglobitev in nov zagon«. Tako pravi nadškof Vincenzo Paglia, predsednik Papeškega sveta za družino, ki se je v ponedeljek dopoldne srečal s papežem Frančiškom. Kot je po avdienci povedal za Radio Vatikan, je bil zadnji papežev dokument in njegovo širjenje med družinami ter cerkvenimi skupnostmi med osrednjimi temami njunega pogovora.

Pri tem ne gre le za poživitev družinske pastorale, ampak bolj za to, da bi »celotna pastorala pridobila poteze domačnosti«. Najprej bi svoj stil morale spremeniti župnijske skupnosti, in sicer da bi zares postale »družina, ki sprejema«, ki tudi druge družine spodbuja, da bi bile blizu tistim, ki imajo še večje probleme. Po besedah predsednika Papeškega sveta za družino se ta dikasterij posebno zavzema prav na tem področju.

Nobeni družini ne sme biti odvzeta radost ljubezni
Nadalje nadškof Paglia meni, da je tudi za papeža glede na prošnje, ki prihajajo z raznih koncev sveta, tolažba videti, da njegovo besedilo dejansko odgovarja na globoko potrebo tako Cerkve kot družbe. Med avdienco se ga je najbolj dotaknila spodbuda po neodložljivem širjenju ljubezni, ki bi bila trdna, konstruktivna, usmiljena, sprejemajoča in ki ne bi nikogar izključevala. To izraža kakor nekakšno papeževo »strast do univerzalnosti«, da nobeni družini ne bi bila odvzeta radost ljubezni.

»Živo pismo«
Sveti oče je na prvih straneh apostolske spodbude Amoris laetitia napisal, da naj bi to besedilo brali v miru: »Lahko bi rekli, da mora ta dokument postati 'živo pismo' preko samega življenja družin: one morajo postati resnični dokument in resnično besedilo. Družine so tiste, ki morajo pričevati o radosti ljubezni.« Čeprav poznamo težave in probleme družin, je treba ponovno začeti prav pri njih, saj predstavljajo veliko večino Božjega ljudstva. Papež Frančišek se zato pogosto sklicuje neposredno na družine, še spominja nadškof Paglia. In sicer, da bi bile same tisti kraji, kjer se pričuje o Božji ljubezni do vseh, zlasti do najbolj slabotnih in ranjenih.