2016-05-18 12:01:00

Kateheza govorila o Lazarju in bogatašu: Ne meniti se za reveža pomeni zaničevati Boga


VATIKAN (sreda, 18. maj 2016, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno avdienco je bila posvečena evangeljski priliki o bogatašu in ubogem Lazarju (glej Lk 16,19-31). Frančišek je izpostavil, da »ne meniti se za reveža pomeni zaničevati Boga«. V revežih nam namreč prihaja naproti sam Jezus.

Lazar – tihi krik revnih vseh časov
Zdi se, da življenje bogataša in Lazarja iz prilike teče po različnih tirih, je papež začel s pojasnjevanjem. Njuni življenjski pogoji so si nasprotni in med seboj nepovezani. Bogataševa vrata so vedno zaprta za reveža, ki leži zunaj in se poskuša nahraniti s kakšnim ostankom z bogataševe mize. Bogataš se oblači v dragocena oblačila, medtem ko je Lazar prekrit z ranami; bogataš se vsak dan sijajno gosti, medtem ko Lazar umira od lakote. Zanj skrbijo samo psi, ki prihajajo lizat njegove rane. Ves prizor nas spominja na besede Sina človekovega ob koncu časov: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali« (Mt 25,42-43). Kot je pripomnil papež Frančišek, »Lazar dobro predstavlja tihi krik revnih vseh časov ter protislovje sveta, kjer so neizmerno bogastvo in viri v rokah nekaterih«.

Revež – opomin bogatašu
Jezus pripoveduje, da je bogataš nekega dne umrl in se s prošnjami obrnil na Abrahama ter ga imenoval ''oče''. Ponovno želi biti njegov sin in pripadati Božjemu ljudstvu, čeprav v svojem življenju ni pokazal nobenega zanimanja za Boga. Ravno nasprotno, sebe je postavil za središče vsega in se zaprl v svoj svet razkošja in zapravljanja. Izključil je Lazarja in ni upošteval ne Gospoda ne njegove postave. »Ne meniti se za reveža pomeni zaničevati Boga!« je poudaril papež. Opozoril je na posebnost v priliki: bogataš nima imena, medtem ko je Lazarjevo ime navedeno kar pet krat. ''Lazar'' pomeni ''Bog pomaga''. »Lazar, ki leži pred vrati, je živi opomin bogatašu, naj se spomni Boga, a bogataš tega klica ne sprejme. Zato bo obsojen, pa ne zaradi svojega bogastva, ampak zato, ker ni bil zmožen sočutja do Lazarja in mu ni pomagal,« je pojasnil sveti oče.

Božje usmiljenje do nas je povezano z našim usmiljenje do bližnjega
V drugem delu prilike vidimo Lazarja in bogataša po smrti. Situacija se je spremenila: reveža Lazarja so angeli odnesli v Abrahamovo naročje, bogataš pa je trpel muke. Bogataš torej povzdigne oči in od daleč vidi Abrahama in ob njem Lazarja. Zdi se, da Lazarja vidi prvič, a njegove beseda ga izdajo: »Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu« (Lk 16,24). Bogataš sedaj prepozna Lazarja in ga prosi za pomoč, ko pa je bil še živ, se je pretvarjal, da ga ne vidi. Prej mu je celo odtegnil ostanke s svoje mize, zdaj pa bi želel, da mu ta prinese vodo. Še vedno misli, da se lahko sklicuje na pravice iz svojega prejšnjega socialnega položaja. Prosi za nemogoče, Abraham pa poda rešitev za vso zgodbo: pojasni, da sta sedaj dobro in húdo razdeljena na način, da izenačita zemeljsko krivico, vrata pa, ki so za časa življenja ločila bogataša od reveža, so se zdaj spremenila v ''velik prepad''. »Dokler je Lazar bil pred njegovo hišo, je bogataš imel možnost, da se reši, sedaj pa, ko sta oba mrtva, je situacija postala nepopravljiva,« je izpostavil papež Frančišek. Bog v priliki ni nikoli neposredno imenovan, a je vendarle ves čas navzoč. »Božje usmiljenje do nas je povezano z našim usmiljenjem do bližnjega.« Kadar manjka naše, tudi Božje ne najde prostora v našem zaprtem srcu, ker ne more vstopiti. Če vrat ne odpremo na stežaj za reveža,  ostanejo zaprta tudi za Boga.

Odpreti srce za Božjo besed in za reveže
Na tej točki bogataš pomisli na svoje brate, ki so v nevarnosti, da končajo na enak način. Lazarja prosi, naj se vrne na zemljo in jih posvari. Abraham pa odgovori: »Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!« (Lk 16,29). »Da bi se spreobrnili, ne smemo čakati na čudežne dogodke, ampak odpreti srce za Božjo besedo, ki nas kliče, naj ljubimo Boga in bližnjega,« je zatrdil sveti oče. »Božja beseda lahko ponovno oživi otopelo srce in ga ozdravi slepote.« Bogataš je poznal Božjo besedo, a je ni poslušal, ni je sprejel v srce in zato ni mogel odpreti oči in začutiti sočutja do reveža. »Noben prinašalec sporočila in nobeno sporočilo ne morejo zamenjati revežev, ki jih srečujemo na poti, kajti v njih nam prihaja v srečanje sam Jezus: ''Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili'' (Mt 25,40),« je papež navedel Jezusove besede.

Povišal je nizke, lačne je napolnil z dobrotami
V preobratu obeh usod, ki ga opisuje prilika, je skrita skrivnost našega zveličanja, v katerem Kristus poveže revščino in usmiljenje. »Dragi bratje in sestre,« je ob koncu kateheze povedal papež Frančišek, »ko poslušamo ta evangelij, lahko vsi, skupaj z reveži na tej zemlji, pojemo z Marijo: ''Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne'' (Lk 1,52-53).«








All the contents on this site are copyrighted ©.