2016-05-17 13:07:00

Sveti oče med jutranjo homilijo o posvetnih skušnjavah


VATIKAN (torek, 17. maj 2016, RV) – Pot, ki jo kaže Jezus, je pot služenja. Vseeno pa se v Cerkvi pogosto iščejo oblast, denar in nečimrnost. Tako je papež Frančišek opomnil med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Kristjani morajo premagati posvetne skušnjave, ki Cerkev ločujejo. Paziti se je treba pred povzpetniki, ki so skušani, da bi uničili drugega, da bi se sami povzpeli visoko.

Današnji evangeljski odlomek nam pripoveduje, kako Jezus učence uči o poti služenja. A oni se sprašujejo, kdo med njimi je največji. Posvetne skušnjave danes, tako kot takrat, uničujejo pričevanje Cerkve. Jezus govori jezik ponižanja, smrti in odrešenja, učenci pa govorijo jezik povzpetnikov: »Kdo bo na oblasti prišel višje?«

Največji ni tisti, ki se ponaša, ki išče oblast …
To je bila njihova skušnjava, je pojasnil sveti oče. Skušal jih je način mišljenja posvetnega sveta. Spraševali so se, kdo med njimi je večji, medtem ko jim je Jezus govoril, naj bodo »zadnji« in »vsem služabniki«. Na poti, ki nam jo kaže Jezus, je služenje »pravilo«: »Največji je tisti, ki največ služi, tisti, ki je najbolj na razpolago drugim, ne tisti, ki se ponaša, ki išče oblast, denar … nečimrnost, ošabnost … Ne, ti niso veliki.« A to je tisto, kar se je zgodilo apostolom, Janezovi in Jakobovi materi; tisto, kar se v Cerkvi in v skupnostih dogaja vsak dan. Ambicije, kdo je največji, kdo ukazuje – želja po povzpetništvu, da bi imeli oblast – to je prisotno v vsaki skupnosti, v župnijah in institucijah.

Zavist in ljubosumnost uničujeta
Papež je zatem spomnil še na odlomek iz Jakobovega pisma, ki prav tako opozarja pred strastmi, kot so oblast, zavist, ljubosumnost, ki drugega uničijo. To je današnje sporočilo za Cerkev: medtem ko svet govori o tistem, ki ima večjo oblast in ukazuje, je Jezus prišel na svet, da bi služil in ne da bi drugi služili njemu. In kakor nekoč, se tudi sedaj, kadar imam to posvetno željo, da bi imel oblast, ne da bi služil, ampak da bi meni služili, ne varčuje z ničimer, da bi to dosegel: »Govorice, umazati druge … Zavist in ljubosumnost gresta po tej poti in uničujeta.« Vsi vemo, da se danes to dogaja v vseh cerkvenih institucijah: v župnijah, kolegijih, na škofijah. To je želja posvetnega duha, ki je duh bogastva, nečimrnosti in ošabnosti.

Posvetna skušnjava ločuje Cerkev
Gre za dva načina govorjenja. Jezus uči o služenju, učenci pa razpravljajo med seboj, kdo med njimi je večji. Pot krščanskega življenja je v služenju in ponižnosti. Ko so veliki svetniki govorili, da se imajo za grešnike, so po papeževih besedah razumeli, da je bil v njih ta posvetni duh in so imeli številne posvetne skušnjave. Nihče med nami ne more reči, da je sveta in čista oseba. Vsi smo skušani, da bi uničili drugega in se povzpeli: »To je posvetna skušnjava, ki Cerkev ločuje in uničuje, ni Jezusov Duh.«

Papež je povabil, da bi si predstavljali ta prizor, ko Jezus govori, učenci pa menijo, da je bolje ne preveč spraševati. Tako gredo naprej in med seboj raje razpravljajo o tem, kdo med njimi bo največji. »Dobro bo za nas, če pomislimo, kolikokrat smo to videli v Cerkvi in kolikokrat smo to sami storili. Prosimo Gospoda, naj nas razsvetli, da bi razumeli, da je ljubezen do sveta, to je do tega posvetnega duha, sovražnik Boga.«








All the contents on this site are copyrighted ©.