Papež v intervjuju za francoski časnik La Croix o migraciji, islamu, ugovoru vesti

VATIKAN (torek, 17. maj 2016, RV) – Čeprav je Francija prvorojenka Cerkve, danes predstavlja periferijo, ki jo je treba evangelizirati. Gre za eno od papeževih misli iz intervjuja za francoski katoliški časnik La Croix, v katerem se je prav tako dotaknil vprašanj, povezanih s pedofilijo, z migracijo, z islamom in z ugovorom vesti.

 Papež Frančišek spregovori o evangelizaciji in poudari, da ta ni izključno povezana s potrebo po duhovnikih. Spomni na zgodovinski primer Koreje, ki je več stoletij bila brez duhovnikov in so v prvi vrsti bili verniki laiki. Krst daje moč za evangeliziranje, Sveti Duh pa je tisti, ki pomaga pogumno širiti krščansko sporočilo, zatrdi in opozori pred klerikalizmom, ki ga označi za zelo nevarnega.

Na vprašanje o primerih pedofilije, ki so zadnje tedne pretresli Cerkev v Franciji, sveti oče odgovori, da na tem področju ne more biti nobenih predpisov. V primerih teh zlorab je duhovnik uničil otroka, ki ga je bil poklican voditi bliže k Bogu. Seje zlo, jezo in bolečino. Toleranca je tukaj nič, spomni na besede Benedikta XVI.

Intervju v ospredje postavi vprašanja, povezana z migracijo in odnosom z islamom. Papež prizna, da se vrat ne sme odpirati na stežaj na iracionalen način. Obenem pa poudari, da si je treba zastaviti temeljno vprašanje, zakaj prihaja do migracije in kaj je povod bega na milijone ljudi. Spregovori o svetovnem ekonomskem sistemu, ki je vdan idolatriji boga denarja. Evropejce povabi, naj podpirajo integracijo in se izogibajo nevarnosti ''getizacije''. Po papeževih besedah je skupno bivanje med kristjani in muslimani mogoče, pri tem pa izrazi prepričanje, da ne obstaja strah pred islamom kot takim, ampak gre za strah pred Isisom in njegovo ''vojno osvajanja''. Frančišek spodbudi k razmisleku o načinu, s katerim se je pretirano vzhodni model demokracije prenašalo v države, kot je Irak, kjer je že prej obstajala močna oblast. Navede še primer Libije, kjer obstaja plemenska struktura. Poudari, da ni mogoče iti naprej, ne da bi pri tem upoštevali vse te kulture.

O vprašanju laičnosti in odnosu do verske svobode papež Frančišek jasno pove, da država mora biti laična. Verske države po njegovem prepričanju končajo slabo. Verjame, da ličnost, ki jo spremlja solidarno pravo, s katerim je zagotovljena verska svoboda, predstavlja oporno točko za prihodnost. Glede na dostojanstvo vsake osebe in kot Božji otroci smo vsi enaki. Vsak mora imeti pravico, da lahko pozunanji svojo vero. Če muslimanska ženka želi nositi pokrivalo, mora imeti možnost, da ga nosi. Enako je s križem, ki ga hoče nositi katoličan. Sicer pa papež Frančišek pripomni, da Francija nekoliko pretirava z laičnostjo, ko verstva obravnava kot ''pod-kulture'', namesto kot kulture v polnem pomenu besede, ki imajo določene pravice. Sveti oče izrazi željo, da bi Francija naredila korak naprej na tem področju ter sprejela, da bi odprtost za presežno bila pravica vseh.

Papeža Frančiška se je še vprašalo, kako bi morali katoličani braniti svoja prepričanja pred zakoni, kot so o evtanaziji ali o civilnih zvezah. Papež meni, da je vloga parlamenta razpravljati, argumentirati, pojasniti in dati razloge za določena vprašanja, kajti na ta način družba raste. Ko pa je zakon sprejet, je jasen papež, pa država mora spoštovati vest državljanov. V tem smislu mora pravica do ugovora vesti biti priznana znotraj vsake pravne strukture, ker je to človekova pravica. To velja tudi za javnega uslužbenca, saj je človeška oseba. Država mora upoštevati tudi kritike, še pripomni.