2016-05-16 12:28:00

Papeževa poslanica za svetovni dan misijonov 2016


VATIKAN (ponedeljek, 16. maj 2016, RV) – Misijonska Cerkev, priča usmiljenja: to je tema, ki ji je posvečena poslanica papeža Frančiška za svetovni dan misijonov 2016. Le-tega bomo letos, 23. oktobra, obhajali že 90. po vrsti. Dokument je bil objavljen včeraj, na praznik binkošti. V luči izrednega jubileja usmiljenja smo povabljeni, kot na začetku zapiše sveti oče, da bi tudi na misijone ad gentes gledali kot na »ogromno delo usmiljenja, bodisi duhovno ali telesno«. Svetovni dan misijonov nas vse vabi, da bi »šli ven« kot učenci misijonarji, da bi dali na razpolago svoje talente, svojo ustvarjalnost, svojo modrost in izkušnje, ter bi celotni človeški družini prinesli sporočilo Božje nežnosti in sočutja.

Božje usmiljenje, utripajoče srce evangelija
Cerkev zaradi svoje misijonske poklicanosti skrbi za tiste, ki ne poznajo evangelija, ker želi, da bi bili vsi odrešeni in bi izkusili Gospodovo ljubezen. Ima »poslanstvo, da oznanja Božje usmiljenje, utripajoče srce evangelija,« in ga razglaša na vseh koncih zemlje. Usmiljenje v Očetovem srcu povzroči globoko veselje, vsakič ko sreča človeško bitje. On se ljubeče obrača tudi k najslabotnejšim, saj se njegova veličina in moč razodevata ravno v sposobnosti poistovetiti se z najmanjšimi, zavrženimi in zatiranimi. Z nežnostjo se vplete v človekovo resničnost, kakor bi to storila oče in mati v življenju svojih otrok.

Najvišji izraz usmiljenja je v utelešeni Besedi
Papež nadalje v poslanici zatrdi, da usmiljenje svoj najvišji izraz dobi v utelešeni Besedi. Ta »razodeva obličje Očeta, ki je bogat v usmiljenju«. Ko sprejemamo in hodimo za Jezusom preko evangelija in zakramentov ter z delovanjem Svetega Duha, lahko postanemo usmiljeni kakor naš nebeški Oče, lahko se naučimo ljubiti kakor On ljubi nas in iz našega življenja lahko naredimo zastonjski dar, znamenje njegove dobrote.

Ženske in družine v svetu misijonov
O tej usmiljeni ljubezni pričujejo številni moški in ženske vseh starosti in stanov. Zgovorno znamenje materinske ljubezni Boga je tudi znatna in rastoča ženska navzočnost v svetu misijonov. Številne laikinje in redovnice, in danes tudi nemalo družin, svojo misijonsko poklicanost udejanjajo preko raznovrstnih oblik, od neposrednega oznanjevanja evangelija do karitativnega služenja. Ženske in družine pogosto primerneje razumejo probleme ljudi ter se znajo z njimi soočiti na ustrezen ter včasih nov način. Ko tako skrbijo za življenje z izrazito pozornostjo do oseb bolj kot do struktur, gradijo »harmonijo, odnose, mir, solidarnost, dialog, sodelovanje in bratstvo«. In sicer tako v okviru medosebnih odnosov kot tudi širše v družbenem življenju.

Vera raste zahvaljujoč veri in ljubezni evangelizatorjev
Marsikje se evangelizacija začne z vzgojnimi dejavnostmi misijonarjev. Cerkev je lahko opredeljena kot »mati« tudi zaradi tistih, ki si prizadevajo za prihodnost vere v Kristusa. Papež Frančišek v nadaljevanju tako izrazi željo, da bi sveto Božje ljudstvo nadaljevalo z »materinskim služenjem usmiljenja«, ki lahko pomaga srečati in ljubiti Gospoda ljudstvom, ki ga še ne poznajo. »Vera je namreč Božji dar in ne sad prozelitizma; vendar pa raste zahvaljujoč veri in ljubezni evangelizatorjev, ki so Kristusove priče.«

Sporočilo o zveličanju je Božji dar za vse
Vsako ljudstvo in vsaka kultura imata pravico prejeti sporočilo o zveličanju, ki je Božji dar za vse. Misijonarji iz izkušnje vedo, da evangelij odpuščanja in usmiljenja lahko prinese veselje in spravo, pravičnost in mir. Papež tako na koncu spominja še na besede, ki jih je zapisal že v apostolski spodbudi Veselje evangelija: »Vsak kristjan in vsaka skupnost bo razločevala, kakšno pot terja Gospod. A vsi smo poklicani, da sprejmemo ta klic: da zapustimo svojo udobnost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija.«








All the contents on this site are copyrighted ©.