VATIKAN (petek, 13. maj 2016, RV) – S papežem Frančiškom so se
danes srečali udeleženci mednarodnega simpozija o podjetništvu in premagovanju revščine,
ki se je včeraj začel v Vatikanu. Organizira ga Fundacija Centesimus
Annus – Pro Pontifice pod naslovom Podjetniška iniciativa v boju proti revščini,
s posebnim poudarkom na sedanji begunski krizi.
»Poleg takojšnjega in praktičnega zagotavljanja materialne pomoči tem našim bratom in sestram, je mednarodna skupnost poklicana izoblikovati dolgoročne politične, socialne in ekonomske odgovore na problematike, ki presegajo narodne in celinske meje ter vključujejo celotno človeško družino,« je papež poudaril na začetku govora. Pri tem je spomnil na svoj nedavni obisk grškega otoka Lezbos, kjer je lahko videl mučne izkušnje človeškega trpljenja, predvsem družin in otrok. Kot je pojasnil, je skupaj s pravoslavnim patriarhom Bartolomejem in nadškofom Hieronimom želel prispevati k večjemu zavedanju teh tragičnih prizorov ter dati odgovor, ki je vreden človeške skupnosti.
Boj proti revščini – moralno vprašanje
Po Frančiškovih besedah boj proti revščini ni samo
ekonomski problem, ampak je predvsem moralni problem, ki »poziva h globalni solidarnosti in k razvoju pravičnejšega pristopanja k potrebam
in hrepenenjem posameznikov in narodov po vsem svetu«. Simpozij, ki ga je pripravila Fundacija, je zato še posebej prikladen. S tem
ko črpa iz bogate dediščine družbenega nauka Cerkve, iz različnih zornih kotov raziskuje
praktične in etične implikacije sedanje svetovne ekonomije, obenem pa išče temelje
za ekonomsko in poslovno kulturo, ki bo bolj vključujoča in spoštljiva do človeškega
dostojanstva. Kot je večkrat poudaril sveti Janez Pavel II., ekonomske dejavnosti
se ne more izvajati v institucionalni in politični praznini. Obsegati mora »bistveno etično komponento« in vedno »služiti človeški osebi in skupnemu
dobremu«.
Brezposelnost mladih kot družbena bolezen
Ekonomski pogled, ki je izključno usmerjen na profit
in materialno blaginjo, je nezmožen pozitivno prispevati h globalizaciji, ki pospešuje
celostni razvoj narodov po svetu, pravično porazdelitev virov, zagotovljeno dostojno
delo ter rast privatnih iniciativ in lokalnih podjetij. Ekonomija izključevanja in
neenakosti, je nadaljeval papež, je pripeljala do še večjega števila razdedinjenih
in odvrženih oseb, kot da bi bile neproduktivne in nekoristne. Posledice so vidne
tudi v bolj razvitih družbah, kjer naraščanje odstotka revščine in socialno propadanje
prinašata vrsto nevarnosti za družine, za srednji razred, predvsem pa za mlade. Frančišek
je ponovno opozoril na veliko brezposelnost med mladimi, kar je po njegovem prepričanju
»škandal, h kateremu bi bilo treba pristopiti
predvsem v ekonomskem smislu«, a prav tako kot
k »družbeni bolezni«, kajti mladi so oropani upanja, njihovi veliki viri energije, ustvarjalnosti
in intuicije pa so zapravljeni.
Graditi svet pristne solidarnosti
Sveti oče je ob koncu nagovora izrazil upanje, da
bi simpozij prispeval k nastajanju novih modelov ekonomskega napredka, ki bodo bolj
neposredno naravnani na skupno dobro, vključevanje in celostni razvoj, rast zaposlitve
in vlaganje v človeške vire. Spomnil je na drugi vatikanski koncil, ki je pravilno
poudaril, da ekonomska, finančna in poslovna dejavnost za kristjane ne sme biti ločena
od dolžnosti, da se bojuje za izpopolnjenost zemeljskega reda, ki pa je v skladu z
vrednotami Božjega kraljestva. Papež je zbranim dejal, da so poklicani služiti človeškemu
dostojanstvu in graditi svet pristne solidarnosti. »Razsvetljeni in navdihnjeni z evangelijem, s pomočjo rodovitnega sodelovanja
z lokalnimi Cerkvami in njihovimi pastirji ter drugimi verniki ter moškimi in ženskami
dobre volje, bo vaše delo lahko vedno prispevalo k rasti civilizacije ljubezni, ki
celotno človeško družino zaobjema v pravičnost in mir,« je sklenil sveti oče.
All the contents on this site are copyrighted ©. |