Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 7. velikonočno nedeljo

Apd 7,55-60
Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici, in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na Božji desnici!« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel. In kamnali so Štefana. Ta pa je molil in govoril: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!« Nato je pokleknil in zaklical z močnim glasom: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« Ko je to rekel, je zaspal.

Raz 22,12-14.16-17.20
Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovem delu. Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec.  Blagor njim, ki perejo svoja oblačila, da bi imeli pravico do drevesa življenja in da bi smeli stopiti skozi vrata v mesto.

Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da bi vam pričeval o tem glede Cerkvá. Jaz sem Davidova korenina in rod, bleščeča jutranja zvezda.« In Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor posluša, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja. Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!«

Jn 17,20-26
Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno, da bo svet spoznal, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred stvarjenjem sveta. Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«

Razlaga cerkvenih očetov
Apd 7,55-60
Sv. Teodoret iz Kira in sv. Beda Častitljivi pravita: »Štefan vidi Kristusa, ki v svojem telesu stoji na Božji desnici«, »in sicer kot spodbudo in kot znamenje nagrade za njegovo zvestobo«, pa dodaja Arator. Sv. Ambrož in sv. Beda Častitljivi razlagata: »Kristus stoji tam kot tisti, ki se bojuje in ponuja svojo pomoč.« Sv. Avguštin dodaja, da »to videnje ne nasprotuje veri«, kar spet dopolnita sv. Ambrož in sv. Beda Častitljivi: »saj sedi kot nekdo, ki sodi.« Sv. Irenej Lyonski razlaga: »Štefanovo posnemanje tistega, ki je odprl pot vstajenja, ni toliko fizično posnemanje temveč duhovno«, »saj nas poučuje, kaj je življenje z vsemi svojimi nasprotji«, dodaja Arator, sv. Janez Krizostom in sv. Avguštin pa to misel dopolnita: »in kako moramo pokazati duha odpuščanja in žrtvovanja nasproti tistim, ki nas želijo ubiti.« Arator in sv. Janez Krizostom prideta do zaključka, da »tukaj smrt ni konec, temveč je začetek nečesa večjega.«

Razlaga sv. Avguština odlomka Jn 17,20-26
Gospod Jezus je pred svojim bližnjim trpljenjem, potem ko je s svojimi učenci pojedel zadnjo večerjo, dolgo molil za svoje učence, ki jih je imenoval tudi apostoli. K tem pa je tudi dodal druge, ki bodo po njihovih besedah verovali vanj. S temi besedami je Jezus hotel objeti vse svoje, ne samo tiste, ki so bili že tedaj, ampak tudi tiste, ki bodo prišli pozneje. Vse tiste namreč, ki bodo brez vsakršnega dvoma po besedah apostolov verovali vanj, dokler se ne bo vrnil.

Oče nas ljubi v Sinu, ker nas je v njem izbral pred stvarjenjem sveta. Tisti pa, ki ljubi Edinorojenega, prav tako ljubi njegove, ki jih je posvojil Zanj in po Njem. Potem ko je Jezus rekel: »da bi bili tudi oni v naju eno« je dodal: »da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21). Kaj pravzaprav to pomeni? Morda to, da bo svet veroval samo tedaj, ko bomo vsi eno v Očetu in v Sinu? Eno bomo, ne zato, da bi lahko verovali, ampak ker smo verovali. To pa bo res tudi že v tem življenju, da bomo v moči skupne vere tisti, ki verujemo v edinega Zveličarja eno, kakor je zatrdil Apostol: »Vi vsi pa ste eno v Kristusu Jezusu« (Gal 3,28).

Misli Benedikta XVI.
»In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval«. Ta podaritev Boga samega v Kristusu ni preteklost: 'in jim ga bom še razodeval'. Bog se v Kristusu nenehno približuje ljudem, da bi se oni mogli približati njemu. Razodevati Kristusa, pomeni razodevati Boga. Po srečanju s Kristusom se nam Bog približuje, nas priteguje k sebi (prim. Jn 12,32), da bi nas tako rekoč izpeljal onkraj nas samih v neskončno prostranost svoje veličine in svoje ljubezni.