2016-05-07 09:15:00

Duhovne misli Benedikta XVI. za 7. velikonočno nedeljo


»In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih.«(Jn 17,26). Jasno je, da se Jezus s temi besedami predstavlja kot novi Mojzes, ki pripelje do konca to, kar se je začelo z Mojzesom pri gorečem grmu. Bog je Mojzesu razodel svoje 'ime'. To 'ime' je več kakor beseda. Pomenilo je, da se je Bog dal poklicati, da bi vstopil v občestvo z Izraelom. Tako je v teku zgodovine Izraelove vere postajalo vedno očitneje, da je bila z 'Božjim imenom' mišljena njegova 'imanenca': njegova navzočnost sredi med ljudmi, v kateri je Bog docela tu in vendar neskončno presega vse človeško in svetno.

'Božje ime' pomeni: Bog, ki je navzoč med ljudmi. Tako je o jeruzalemskem templju rečeno, da Bog daje, da tam 'prebiva njegovo ime' (5Mz, 12,11). Izrael si ni nikoli upal kar naravnost reči: tu prebiva Bog. Izrael je vedel, da je Bog neskončno velik, da presega in obsega ves svet. In vendar je Bog resnično tu: On sam. To je mišljeno, kakor je rečeno: 'Bog daje, da tam prebiva njegovo ime'. Bog je resnično navzoč in vendar vedno znova ostaja neskončno večji in nedoumljiv. 'Božje ime' je Bog sam, ki se nam podarja. Pri vsej gotovosti njegove bližine in ob vsem veselju nad tem Bog vedno ostaja neskončno večji.

Jezus govori iz tega razumevanja Božjega imena. Ko reče, da je razodel Božje ime in ga bo še razodeval, tedaj s tem ne misli kakšne nove besede, ki bi jo sporočil ljudem kot posebej primerno poimenovanje za Boga. Razodetje imena je nov način navzočnosti Boga med ljudmi, popolnoma nov način, kako je Bog navzoč pri ljudeh. Bog se v Jezusu popolnoma izroča v svet ljudi: kdor vidi Jezusa, vidi Očeta (prim. Jn 14,9).

Če smemo reči, da se je Bog v Stari zavezi s svojo imanenco podarjal v besedi in bogoslužnem srečanju, je ta imanenca zdaj postala ontološka, bitnostna in osebnostna: v Jezusu je Bog postal človek. Bog je vstopil v naše bitje sámo. V Jezusu je Bog resnično 'Bog z nami'. Z inkarnacijo, učlovečenjem, je Bog resnično postal človek. Ta novi način njegovega bivanja pa z Jezusovo daritvijo postane dogodek za vse človeštvo. Kot Vstali prihaja na novo, da bi vse ljudi naredil za svoje telo, za nov tempelj. 'Razodetje imena' meri na to, 'da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih' (Jn 17,26). Meri na preobrazbo vesolja, ki naj v edinosti s Kristusom čisto na novo postane pravo bivališče Boga.

»In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval«. Ta podaritev Boga samega v Kristusu ni preteklost: 'in jim ga bom še razodeval'. Bog se v Kristusu nenehno približuje ljudem, da bi se oni mogli približati njemu. Razodevati Kristusa, pomeni razodevati Boga. Po srečanju s Kristusom se nam Bog približuje, nas priteguje k sebi (prim. Jn 12,32), da bi nas tako rekoč izpeljal onkraj nas samih v neskončno prostranost svoje veličine in svoje ljubezni.








All the contents on this site are copyrighted ©.