Ortona: Odpustek svetega Tomaža

ORTONA (ponedeljek, 2. maj 2016, RV) – V italijanskem obmorskem mestu Ortona, kjer se po izročilu nahajajo relikvije svetega Tomaža Apostola, so v nedeljo praznovali Odpustek svetega Tomaža. Slovesnosti se je udeležil kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve. V soboto, na predvečer praznika, je v tamkajšnji katedrali daroval sveto mašo, pred tem pa je v kripti počastil urno s posmrtnimi ostanki svetega Tomaža. Kot je dejal med homilijo, se ob grobu Tomaža Apostola srečujejo različne poti in koraki. Vse sveto Božje ljudstvo prihaja k urni svetega Tomaža in vrata svojega srca na stežaj odpira za Božje usmiljenje.

Kardinal je izhajal iz prilike o neusmiljenem služabniku, ki se je brala pri evangeliju, ter izpostavil, da o svojem življenju ne moremo premišljevati kot o izgubljenem otoku ali osamljeni, a dobro varovani skali, v egoistični  osamljenosti. »Življenje je namreč stalno prepletanje odnosov z Bogom in z brati. Živo se moramo zavedati, da je pozaba te resnice prva oblika zla in greha, saj iz nje izvira vrsta napačnih drž.« Mi sami postanemo merilo dobrega in zanikamo, da obstaja zlo, krivda, greh in tudi odpuščanje izgubi svoj okus, saj postane ena od mnogih zapovedanih stvari. Zlo, možnost, da se oprimemo svojih izbir, greha, predstavljajo resnost našega človeškega stanja. Tisti, ki so prispeli na grob svetega Tomaža, so to po kardinalovih besedah že priznali: »Korak za korakom nas je spremljala krivda našega srca in vsega sveta ali pa smo se postopoma tega začeli zavedati.« Sandri je navedel »skrite življenjske rane, trpljenje med domačimi zidovi, med zakonci, med starši in otroki, med otroki in starši, krivice na delovnem mestu ali v družbenem življenju, človeške tragedije današnjega časa«. V vseh teh kontekstih moramo priznati, da smo doživeli krivico, a da smo tudi slabo mislili ali slabo delovali, s konkretnimi dejanji ali pa z brezbrižnostjo in opuščanjem dejanj. A življenje nas postavlja pred Gospoda z vsemi našimi dolgovi, je dodal kardinal Sandri. Kot verniki pritrjujemo, da ni življenje kot usoda, ampak je Duh Previdnosti tisti, ki nas vodi pred Gospoda, da bi »lahko doživeli njegovo zastonjsko in nepredvidljivo usmiljenje«.