Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 5. velikonočno nedeljo

Apd 14,21-27
Ko sta (Pavel in Barnaba) v to mesto prinesla evangelij in pridobila veliko učencev, sta se vrnila v Listro, od tam v Ikónij in v Antiohijo. Vlivala sta pogum v srca učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri. »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo,« sta učila. V vsaki Cerkvi sta določila starešine in jih z molitvijo in postom priporočala Gospodu, v katerega so verovali. Prepotovala sta Pizidijo in prispela v Pamfilijo. Oznanjala sta besedo v Pergi in se nato spustila proti Atáleji. Od tam sta odplula v Antiohijo, kjer sta se bila priporočila Božji milosti za delo, ki sta ga zdaj opravila. Ob svojem prihodu sta zbrala vso Cerkev in ji poročala, kaj vse je Bog storil po njiju in kako je poganom odprl vrata vere.

Raz 21,1-5
Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več. Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina. In zaslišal sem močen glas, ki je prišel od prestola in rekel: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel je tudi: »Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!«

Jn 13,31-35
Ko je torej šel (Juda) ven, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi; in poveličal ga bo takoj. Otroci, le še malo časa bom z vami. Iskali me boste, in kakor sem rekel Judom, zdaj pravim tudi vam: Kamor grem jaz, vi ne morete priti. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«

Razlaga cerkvenih očetov
Apd 14,21-27
Sv. Janez Krizostom pravi: »Tako apostoli kot učenci so imeli jasen namen pokazati, da se zgodi učenje (vere) preko moči pridiganja in istočasno preko soočanja s trpljenjem, ki ga je potrebno dostojanstveno prenašati, kar pomeni ne pritegovati pozornost s čudeži, ampak iti skozi preizkušnje.« Sv. Bazilij iz Cezareje dodaja: »Kakor nihče ni okronan, če ni imel tekmecev, tako nihče ne se ne more imeti za vrednega, če ni šel skozi preizkušnje. Grajo in kazen moramo sprejeti kot zdravilo, ki uničuje nekontrolirane strasti in nam vrača zdravje.« Sv. Janez Krizostom ponovno pravi: »Apostole je previdnostno vodil Sveti Duh, da bi tako pridiganje poganom doseglo potrebno trdnost.«

Jn 13, 31-35
Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi o poveličanju Sina človekovega: »To se nanaša tudi na slavo vstajenja, ki se je zgodilo v času. Kristusova človeškost je bila v vstajenju poveličana iz moči združitve z božansko naravo, saj je (človeškost) prevzeta Beseda (druga Božja oseba).« Sv. Avguštin glede Jezusove nove zapovedi ljubezni pravi: »O ljubezni sami govori, le njo priporoča. Kdorkoli bo imel bratsko ljubezen in jo bo imel pred Bogom, in ko je s poštenim izpraševanjem vprašal svoje srce in mu ni odgovorilo drugega, kakor da je tam res prava korenina ljubezni, iz katere izhajajo dobri sadovi; ta je zaupen z Bogom, in karkoli ga bo prosil, bo prejel, ker ohranja njegove zapovedi. Trdiš torej, da ljubiš Kristusa: ohrani njegovo zapoved in ljubi svojega brata. Če pa svojega brata ne ljubiš, kako potem ljubiš tistega, čigar zapoved zaničuješ.«

Misli Benedikta XVI.
Prvo berilo nam na poseben način predstavi Jezusovo poveličanje, ki se izraža v apostolatu in njegovih sadovih. Pavel in  Barnaba sta se po svojem prvem apostolskem potovanju vrnila v mesta, ki sta jih obiskala ter utrjevala duše učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri: »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo« (Apd 14,22). V življenju pride tudi to, da se moramo soočiti s številnimi težavami, problemi, vendar ravno gotovost, ki izhaja iz vere, gotovost, da nismo sami, da Bog ljubi vsakega brez razlike in je vsakemu blizu s svojo ljubeznijo, omogoča soočiti se, živeti in premagovati napor vsakodnevnih težav.

Današnje drugo berilo pa nam predstavi končni rezultat Jezusovega vstajenja. To je novi Jeruzalem, sveto mesto, ki prihaja z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina (prim Raz 21,2). Odlomek iz knjige Razodetja se zaključi s trditvijo: »Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: 'Glej, vse delam novo!'« (Raz 21,5). Prva stvar, ki jo je Bog storil popolnoma novo, je bilo Jezusovo vstajenje in njegovo nebeško poveličanje. To je začetek cele vrste 'novih stvari', ki smo jih deležni tudi mi. 'Nove stvari' je svet poln veselja, v katerem ni več trpljenja in nadvlade, ni več zamir in sovraštva, temveč samo ljubezen, ki izhaja iz Boga in vse preoblikuje.

Z vso močjo in ljubeznijo vas želim spodbuditi, da ostanete trdni v veri, ki ste jo prejeli in ki daje smisel življenju, daje moč, da lahko ljubite. Zatem, da nikoli ne izgubite luč upanja v vstalega Kristusa, ki je sposoben preoblikovati resničnost in narediti vse stvari nove. Spodbujam vas, da živite v mestu, po četrtih, skupnostih, družinah na preprost in konkreten način Božjo ljubezen: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13,34).