Molitev papeža Frančiška

Molitev papeža Frančiška med srečanjem s prebivalci otoka in skupnostjo katoličanov v pristanišču na Lezbosu.

Bog usmiljenja,
prosimo te za vse može, žene in otroke,
ki so umrli, potem ko so v iskanju boljšega življenja
zapustili svojo domovino.
Čeprav so številni grobovi njih brezimni,
pa je Tebi vsak od njih poznan, ljubljen in izbran.
Naj jih nikoli ne pozabimo, temveč naj počastimo njihovo žrtev
in sicer bolj z dejanji kot z besedami.

Izročamo ti vse tiste, ki so dokončali to potovanje,
prenašajoč pri tem strah, negotovost, ponižanje,
z namenom, da prispejo v varen in od njih zaželen kraj.
Kakor nisi zapustil svojega Sina,
ko sta ga Marija in Jožef peljala na varen kraj,
tako bodi sedaj blizu tem svojim sinovom in hčeram
po naši nežnosti in naši njih zaščiti.
Stori, da bomo lahko s tem, ko poskrbimo za njih, pospeševali svet,
kjer ne bo nihče prisiljen zapustiti svoj dom
in kjer bomo lahko vsi živeli v svobodi, dostojanstvu in miru.

Bog usmiljenja in Oče vseh,
prebudi nas iz spanja brezbrižnosti,
odpri nam oči za njihovo trpljenje
in reši nas neobčutljivosti,
v katero smo zapadli zaradi posvetnega blagostanja in zagledanosti vase.
Navdihni vse nas: narode, skupnosti ter posameznike,
da bomo prepoznali v vseh teh, ki prispejo na naše obale,
da so naši bratje in sestre.
Pomagaj nam podeliti z njimi blagoslov,
ki smo ga prejeli iz tvojih rok,
in prepoznati, da smo skupaj kot ena človeška družina,
vsi migranti in popotniki upanja naproti Tebi,
našemu pravemu domu,
kjer bo obrisana vsaka solza,
in bomo v miru ter na varnem v tvojem objemu.