Jutranja sveta maša: Ponižanje je pot, ki odpre srce

VATIKAN (petek, 15. april 2016, RV) – Trdemu srcu, ki se odloči s krotkostjo odpreti za Svetega Duha, da Bog vedno milost in dostojanstvo, da se ponovno dvigne. Če je potrebno, preko ponižanja. Papež Frančišek je danes zjutraj, ko je maševal v kapeli Doma sv. Marte, razložil svetopisemski odlomek o spreobrnjenju sv. Pavla.

Biti goreč za svete stvari ne pomeni imeti odprtega srca za Boga. Pavel iz Tarza je bil mož, goreč v zvestobi načelom svoje vere. Toda njegovo srce je bilo zaprto, popolnoma gluho za Kristusa, katerega privržence je hotel pokončati. Vendar pa se je na poti v Damask, kjer je nameraval vkleniti vse Jezusove učence, situacija prevrnila. Kot je zatrdil papež, je Pavlova zgodba postala »zgodba človeka, ki dopusti, da mu Bog spremeni srce«.

Ponižanje je pot, ki odpre srce
Na poti je Pavla ovila mogočna luč, zaslišal je glas, ki ga je klical, padel je na tla, v trenutku je začasno oslepel. Savel, tako močan in odločen, je bil na tleh. V takšnem stanju dojame svojo resnico, razume, da ni »človek, kakršnega je želel Bog, kajti Bog nas je vse ustvaril, da bi stali z glavo pokonci«. Toda glas z neba mu ni rekel samo: »Zakaj me preganjaš?« Pavla je povabil tudi, da bi ponovno vstal: »Vstani in povedano ti bo!« Pavel se je moral še vedno učiti. Ko se je hotel dvigniti, se je zavedel, da je slep. Tako se je pustil voditi in s tem se je srce začelo odpirati. Možje, ki so bili z njim, so ga prijeli za roko in peljali v Damask. Pavel je ostal slep tri dni in tudi ni ne jedel ne pil.

»Ta človek je bil na tleh, toda takoj je razumel, da mora sprejeti to ponižanje. Pot, da bi odprli srce, je prav ponižanje. Kadar nam Gospod pošlje ponižanja ali dovoli, da ponižanja pridejo, je to ravno zato, da bi se srce odprlo, da bi bilo krotko, da bi se srce spreobrnilo h Gospodu Jezusu.«

Protagonist je Sveti Duh
Pavlovo srce se je odtajalo. V tistih dneh samote in slepote se je spremenil njegov notranji pogled. Nato mu je Bog poslal Ananijo, ki je nanj položil roke, da so Pavlove oči spet videle. Papež je opozoril na poseben vidik te dinamike: »Spomnimo se, da protagonisti teh zgodb niso ne pismouki, ne Štefan, ne Filip, ne evnuh, ne Savel … Je Sveti Duh. Protagonist Cerkve je Sveti Duh, ki vodi Božje ljudstvo.« Mrene s Pavlovih oči so v hipu padle. Vid se mu je povrnil, vstal je in se dal krstiti. Trdota njegovega srca je postala krotkost za Svetega Duha.

Vsi imamo v svojih srcih trdote
Lepo je videti, kako Gospod lahko spremeni srca. Kako naredi, da trdo in trmasto srce postane srce, ki je krotko za Duha. Vsi mi imamo v svojih srcih »trdote«, je še poudaril papež Frančišek: »Prosimo Gospoda, naj nam da videti, da nas te trdote zbijajo na tla. Naj nam pošlje milost in tudi – če bi bilo potrebno – ponižanja, da ne bi ostali na tleh, da bi se dvignili, z dostojanstvom, s katerim nas je Bog ustvaril, to je milost srca, ki je odprto in krotko za Svetega Duha.«