VATIKAN (četrtek, 14. april 2016, RV) – Potrebno je biti krotki za Svetega Duha in se mu ne upirati. Tako je poudaril papež Frančišek, ko je zjutraj daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Ob tem je opozoril pred tistimi, ki to upiranje upravičujejo s tako imenovano zvestobo postavi.
Upiranje Duhu ali krotkost za Duha
Današnji odlomek iz Apostolskih del opisuje, kako
Filip evangelizira etiopskega evnuha, dvorjana etiopske kraljice Kandáke. Papež je
dejal, da protagonist srečanja ni ne Filip in niti ne evnuh. Protagonist je Sveti
Duh. On je tisti, ki deluje, ki Cerkev porodi in ji daje rasti. V zadnjih dneh nam
je Cerkev ponudila »dramo odpora Duhu«: zaprta, neizprosna, nespametna srca,
ki se mu upirajo. Videli smo, kako sta Peter in Janez pri tempeljskih vratih, imenovanih
Lepa, ozdravila hromega; videli smo besede in velike reči, ki jih je storil Štefan.
Toda ljudje so ostali zaprti pred temi znamenji Duha. Upirali so se: »To upiranje
pa so poskušali upravičiti s tako imenovano zvestobo postavi, to je črki postave.«
Danes nam Cerkev ponuja ravno nasprotno: ne upiranja Duhu, temveč krotkost zanj. To je drža kristjana. Krotkost za Duha omogoči, da le-ta lahko deluje in gre naprej, ko gradi Cerkev. Tako vidimo Filipa, enega izmed apostolov, ki je bil »kakor vsi škofje prezaposlen in je nedvomno imel svoje delovne načrte za tisti dan«. Toda Duh mu je rekel, naj pusti tisto, kar je imel na programu, ter gre k Etiopijcu. In Filip je ubogal. Razložil mu je evangelij in njegovo sporočilo zveličanja. V srcu Etiopijca pa je pri tem deloval Sveti Duh. Ponudil mu je dar vere in ta človek je v svojem srcu začutil nekaj novega. Na koncu je prosil za krst. Bil je krotek za Svetega Duha, je pojasnil papež.
Krotkost za Duha je izvir veselja
Gre za dva človeka: prvi je evangelizator, drugi o
Jezusu ne ve ničesar, a Duh vanj zaseje zdravo radovednost – ne radovednosti govoric.
Evnuh gre tako naprej po svoji poti veselo, z veseljem Duha in v krotkosti za Duha.
V prejšnjih dneh smo slišali, kaj stori upiranje Duhu. Danes pa je pred nami zgled
dveh oseb, ki sta bili krotki za glas Svetega Duha: »Znamenje je veselje. Krotkost
za Duha je izvir veselja.« Kadar želim narediti eno stvar, pa čutim, da me Gospod
prosi za neko drugo, bom veselje našel tam, kjer je klic Duha.
»Govori, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša«
Papež Frančišek je nato še dejal, da lepo molitev,
s katero lahko prosimo za to krotkost, najdemo v Prvi Samuelovi knjigi. To je molitev,
ki jo je duhovnik Eli predlagal mlademu Samuelu. Ta je namreč ponoči slišal glas,
ki ga je klical. Eli mu je predlagal, naj odgovori: »Govori, Gospod, kajti tvoj
hlapec posluša.« S to molitvijo lahko prosimo za krotkost za Svetega Duha, s
to krotkostjo pa gre nato Cerkev naprej – in mi postanemo »orodje Duha, da gre
Cerkev lahko naprej«. »'Govori, Gospod, kajti tvoj hlapec posluša.' Molimo
tako, večkrat na dan: kadar smo v dvomih, kadar nečesa ne vemo ali preprosto kadar
želimo moliti. In s to molitvijo prosimo za milost krotkosti za Svetega Duha.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |