S papežem Frančiškom skozi minuli teden (4. – 9. april 2016)

Sredina splošna avdienca: Evangelij usmiljenja
»Usmiljenje je Jezus izrazil, realiziral in sporočal vedno, v vsakem trenutku svojega zemeljskega življenja. Ko je Jezus srečeval množice, oznanjal evangelij, ozdravljal bolne, pristopal k zadnjim, odpuščal grešnikom, je vedno naredil vidno ljubezen, ki je odprta za vse. Iz nje ni nihče izključen. Odprta je za vse brez meja. Čista, zastonjska, absolutna ljubezen. Ljubezen, ki doseže svoj vrh v žrtvi na križu. Ja, evangelij je zares Evangelij usmiljenja, ker je Jezus usmiljenje.« Papeževe besede o evangeliju usmiljenja so iz kateheze med sredino splošno avdienco, katere izhodišče sta bila Jezusov krst in njegova žrtev na križu. »Predragi,« je spodbudil papež Frančišek, »v tem jubilejnem letu prosimo Boga za milost, da bomo doživeli moč evangelija: evangelija usmiljenja, ki spreminja, ki odpira srce za Boga, ki nas dela zmožne odpuščati in gledati na svet z dobroto. Če sprejmemo evangelij Vstalega Križanega, je vse naše življenje oblikovano z močjo njegove ljubezni, ki prenavlja.«

Miloščina je dejanje ljubezni
Med t.i. avdienco jubilejnega leta, ki je potekala v soboto, je papež govoril o usmiljenju in miloščini. »Miloščina bi torej morala s sabo prinašati vse bogastvo usmiljenja. In kakor ima usmiljenje tisoč poti, tisoč načinov, tako se tudi miloščina izrazi na mnoge načine, da bi olajšala trpljenje tistim, ki so v stiski,« je dejal. Jezus nas prosi, naj miloščine ne dajemo zato, da bi nas drugi hvalili in občudovali zaradi naše velikodušnosti. Ni videz tisti, ki šteje, ampak sposobnost, da se zaustavimo in osebi, ki prosi za pomoč, pogledamo v obraz. Papež je dejal, naj se vsak vpraša, ali se zmore zaustaviti in pogledati v obraz, pogledati v oči osebo, ki prosi pomoči. Miloščine torej ne smemo enačiti s kovancem, ki smo ga na hitro dali, ne da bi pri tem pogledali osebo, se ustavili in z njo govorili, da bi razumeli, kaj zares potrebuje. Obenem moramo ločevati med revnimi in različnimi oblikami beraštva, ki resničnim revežem ne delajo nobene usluge. »Skratka,« je poudaril papež, »miloščina je dejanje ljubezni, namenjena tistim, ki jih srečamo; je dejanje iskrene pozornosti do tistega, ki se nam približa in prosi za našo pomoč, opravljeno na skrivnem, kjer samo Bog vidi in razume vrednost opravljenega dejanja.«

Katoličani in metodisti – ljubiti in pričevati
Minuli teden je na srečanje s svetim očetom prišla delegacija Svetovnega metodističnega sveta. »Srečali smo se združeni v veri, da je Jezus Gospod, in da ga je Bog obudil od mrtvih. Ta krstna vera iz nas naredi dejanske brate in sestre,« je papež dejal v nagovoru. »Onkraj razlik, ki ostajajo, je naš dialog osnovan na spoštovanju in bratstvu ter bogati obe skupnosti,« je izpostavil in poudaril, da nobena razlika ne predstavlja ovire, ki bi nam preprečevala »ljubiti na enak način in pred svetom skupaj pričevati«: »Naše življenje v svetosti mora vedno vključevati služenje ljubezni v svetu. Katoličani in metodisti so obvezani, da si na mnogih področjih skupaj prizadevajo konkretno pričevati o svoji ljubezni do Kristusa. Kadar skupaj služimo tistemu, ki se nahaja v stiski, naše občestvo raste.«

Srečanje z delegacijo ameriškega združenja Papal Foundation
Med srečanjem s člani delegacije ameriškega združenja Papal Foundation je sveti oče spomnil na jubilej Usmiljenja. Kot je dejal, med svetim letom kontempliramo skrivnost usmiljenja, ki je izvir radosti, vedrine in miru, in od katere je odvisno naše zveličanje. Kristus nas kliče, da to usmiljenje delimo s tistimi, ki so v potrebi, bodisi duhovno ali materialno, in sicer preko duhovnih in telesnih del usmiljenja, s tistim duhom velikodušnosti in nežnosti, ki odseva neizmerljivo Božjo dobroto. Ta dela so za člane in sodelavce fundacije srce njihovega poslanstva. Papež jim je dejal, da preko velikodušne pomoči pri škofijskih, župnijskih ali skupnostnih projektih ter preko štipendij podpirajo mnogo oseb. Tako lahko učinkovito odgovorijo na potrebe, ki so prisotne v skupnostih, in na vedno bolj rodoviten način opravljajo dela usmiljenja. S tem se dejavna ljubezen članov fundacije širi po svetu. Množijo se pobude, ki pomagajo razširiti Očetov usmiljen objem.

Izšla apostolska spodbuda Amoris Laetitia
V minulem tednu je izšla posinodalna apostolska spodbuda papeža Frančiška Amoris Laetitia, posvečena ljubezni in veselju v družini. Vključuje zaključke dveh sinod o družini, ki sta potekali leta 2014 in 2015.

Jutranje homilije v Domu svete Marte. Krščansko pričevanje
Sicer pa je sveti oče v minulem tednu daroval jutranje maše v kapeli Doma svete Marte. Med eno od homilij je povedal: »Ravno doslednost med življenjem in tistim, kar smo videli in poslušali, je začetek pričevanja. A krščansko pričevanje vsebuje še neko drugo stvar, ni samo od tistega, ki ga daje. Krščansko pričevanje je vedno 'v dvoje'. Priče teh dogodkov smo mi in tudi Sveti Duh. Brez Svetega Duha ni krščanskega pričevanja. Kajti krščansko pričevanje, krščansko življenje, je milost, ki nam jo Gospod daje s Svetim Duhom.«