Predgovor papeža Frančiška h knjigi Tibhirine – Dediščina

VATIKAN (četrtek, 7. april 2016, RV) – 6. aprila je v Franciji izšla knjiga z naslovom Tibhirine – Dediščina. Delo predstavlja zbirko pričevanj o sadovih sporočila miru in sožitja med krščanstvom ter islamom. To sporočilo je svetu dalo sedem trapistov iz samostana v alžirskem kraju Tibhirine, ki so bili ubiti leta 1996.

Svojo poklicanost so živeli na preprost način
Predgovor h knjigi je napisal papež Frančišek. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). S temi besedami iz Janezovega evangelija se papeževo premišljevanje začenja. Christian de Chergé, ki je bil prior skupnosti, in ostali menihi, so se odločili na preprost način živeti svojo poklicanost h kontemplativnosti v tisti lepi in sušni pokrajini alžirskega dela Atlasa. Trapisti so bili v kraju Tibhirine prisotni že od leta 1938. Vendar pa je bil njihov samostan vedno občutljiv. Bili so namreč »gostje« med muslimani. Preživljali so se z obdelovanjem zemlje in na ta način živeli revno kakor okoliški kmetje. Skupnostno življenje je zaznamovala molitev, pri kateri so se sedemkrat na dan zbrali v samostanski kapeli.

Orožje ljubezni, bratskega sprejemanja, skupnostne molitve
V noči med 26. in 27. marcem 1996 so bili ugrabljeni iz samostana in nekaj dni zatem umorjeni. Postali so žrtve bratomornega boja, ki je razkosal državo. »Toda morilci jim niso odvzeli življenja,« v besedilu poudarja papež Frančišek. Sedem menihov je svoja življenja namreč podarilo že predhodno, tako kot dvanajst drugih redovnikov in redovnic, med katerimi je bil tudi škof Pierre Claverie. Pred nasiljem niso zbežali. Proti njemu so se borili »z orožjem ljubezni, bratskega sprejemanja, skupnostne molitve«. Bili so »orodje miru, dialoga in prijateljstva« ter s tem »znamenje na gori«.

Pričevati v detajlih naših dni
Pričevanje so ponudili s svojo krvjo. Tako so na dan velike preizkušnje sovraštvo premagali v svojem mesu. Pa vendar so bili priče in mučenci ljubezni tudi s celotnim življenjem. In to ne brez težav, je dodal sveti oče. Nato je poudaril, da niso le menihi, ampak smo vsi poklicani dati svoja življenja »v detajlih naših dni«; to je v družini, na delu, v družbi, v služenju »skupnemu domu« in blaginji vseh. Dvajset let po smrti sedmih menihov iz Alžirije smo sami povabljeni biti »znamenja preprostosti in usmiljenja«. In sicer v vsakdanjem podarjanju sebe po Kristusovem zgledu. Ni drugega načina, kako se boriti »proti zlu, ki tke svoje platno v našem svetu«. V kraju Tibhirine se je živelo »dialog življenja«. Kristjani želimo iti drugemu naproti – pa naj bo kdorkoli – da bi sklenili duhovno prijateljstvo in bratski dialog, ki lahko premagata nasilje.

Iz naših življenj narediti »ljubim te«
»Da bi osvojili srce človeka, je potrebno ljubiti,« je bil prepričan brat Christophe, najmlajši v skupnosti. To je sporočilo, ki ga moramo ohraniti v srcu. Hkrati je preprosto in mogočno: po Jezusovem zgledu iz naših življenj narediti »ljubim te«.