Papež Frančišek med splošno avdienco o evangeliju usmiljenja

VATIKAN (sreda, 6. april 2016, RV) – Današnja papeževa kateheza je imela naslov Evangelij usmiljenja. Frančišek je tako začel s premišljevanjem o usmiljenju v Novi zavezi, v ospredje pa, seveda, postavil Jezusa. Vernike, ki so prišli na splošno avdienco, je spodbudil, naj prosijo za milost, da bi v tem letu Usmiljenja doživeli moč evangelija. »Jezus je namreč Božje usmiljenje, ki je postalo meso,« je izpostavil. »Usmiljenje, ki ga je Jezus izrazil, realiziral in sporočal vedno, v vsakem trenutku svojega zemeljskega življenja. Ko je Jezus srečeval množice, oznanjal evangelij, ozdravljal bolne, pristopal k zadnjim, odpuščal grešnikom, je vedno naredil vidno ljubezen, ki je odprta za vse. Iz nje ni nihče izključen. Odprta je za vse brez meja. Čista, zastonjska, absolutna ljubezen. Ljubezen, ki doseže svoj vrh v žrtvi na križu. Ja, evangelij je zares Evangelij usmiljenja, ker je Jezus usmiljenje.«

Jezus se postavi v vrsto z grešniki in se dá krstiti
Vsi štirje evangeliji potrjujejo, da je Jezus pred začetkom svojega delovanja, »hotel prejeti krst od Janeza Krstnika« (glej Mt 3,13-17; Mr 1,9-11; Lk 3,21-22; Jn 1,29-34). Ta dogodek odločilno usmeri celotno Kristusovo poslanstvo. Svetu se namreč ni predstavil v blišču templja, ni se naznanil z glasom trobente, niti ni prišel oblečen v sodnika, pa bi vse to lahko storil. »Po tridesetih letih skritega življenja v Nazaretu se je Jezus, skupaj z mnogimi ljudmi svojega ljudstva, napotil k reki Jordan ter se postavil v vrsto z grešniki, da bi se dal krstiti,« je razlagal papež Frančišek. Od začetka svojega delovanja se je pokazal kot mesija, ki sprejme nase človeško stanje, čuti solidarnost in sočutje. Kakor sam zatrdi v nazareški sinagogi, ko se poistoveti z Izaijevo prerokbo: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom oproščenje in da bo slepim vrnjen vid, da izpustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18-19). Vse, kar je Jezus naredil po krstu, je bila izpolnitev začetnega načrta, je pripomnil sveti oče: »Vsem prinesti Božjo ljubezen, ki rešuje.« Jezus ni prinesel sovraštva, ampak ljubezen, ki rešuje. »Postal je bližji zadnjim in jim povedati o Božjem usmiljenju, ki je odpuščanje, veselje in novo življenje.«

Jezus - začetek časa usmiljenja za vse človeštvo
»Sin, ki ga je poslal Oče, je zares začetek časa usmiljenja za vse človeštvo!« je Frančišek poudaril vernikom, zbranim na Trgu svetega Petra. Tisti, ki so bili na bregu Jordana, niso takoj razumeli pomembnosti Jezusovega dejanja. Sam Janez Krstnik se začudi o njegovi odločitvi (glej Mt 3,14). Nebeški Oče dá slišati svoj glas od zgoraj: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,11). Na ta način Oče potrdi pot, na katero se je podal Sin kot mesija, medtem pa se nadenj spusti Sveti Duh kakor golob. Tako Jezusovo srce bije enoglasno s srcem Očeta in Duha ter vsem ljudem kaže, da je zveličanje sad Božjega usmiljenja.

Vsak naš greh je vključen v Jezusovo žrtveno molitev
V nadaljevanju kateheze je papež pozornost usmeril na križanega Jezusa, kjer lahko še jasneje vidimo to veliko skrivnost ljubezni. Ko je za grešnike umiral nedolžni, je prosil Očeta: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Na križu Jezus prinese greh sveta Očetovemu usmiljenju. In s tem so naši grehi odstranjeni. »Nič in nihče ni izključen iz te žrtvene Jezusove molitve,« je izpostavil Frančišek. Kot je nadaljeval, »to pomeni, da se ne smemo bati pred priznanjem in izpovedjo grehov, kajti vsak greh je Sin nesel na križ«. Velikokrat vidimo grehe drugih ljudi, a pri tem se moramo vprašati 'Kaj pa jaz?'. Vsi smo namreč grešniki in vsem nam je odpuščeno, vsi lahko prejmemo odpuščanje, ki je Božje usmiljenje. Ko se ga spovemo in se skesani izročimo Njemu, smo lahko prepričani, da nam je bilo odpuščeno. Zakrament sprave nam vsem daje moč za odpuščanje, ki izvira iz križa, ter v našem življenju obnavlja milost usmiljenja, ki jo je pridobil Jezus. »Ne smemo se bati svojih slabosti. Moč ljubezni Križanega ne pozna ovir in se nikoli ne izčrpa.«

Da bi doživeli moč evangelija
»Predragi,« je papež Frančišek sklenil katehezo, »v tem jubilejnem letu prosimo Boga za milost, da bomo doživeli moč evangelija: evangelija usmiljenja, ki spreminja, ki odpira srce za Boga, ki nas dela zmožne odpuščati in gledati na svet z dobroto. Če sprejmemo evangelij Vstalega Križanega, je vse naše življenje oblikovano z močjo njegove ljubezni, ki prenavlja.«