2016-03-26 11:40:00

Slovesnost ustoličenja papeža Benedikta XVI.


TRG SV. PETRA –V nedeljo 24. aprila 2005 je potekala slovesnost ustoličenja papeža Benedikta XVI. v njegovi petrinski službi.. Začela se je z molitvijo na grobu apostola Petra, kjer je v neposredni bližini pokopan tudi njegov predhodnik Janez Pavel II. Sveti oče je s kadilom pokadil majhno nišo v kripti vatikanske bazilike, kjer je po izročilu pokopan sv. Peter in kjer sta čez noč počivala sveti palij in ribičev prstan, znamenji vrhovnega petrinskega dostojanstva, ki ga je vstali Kristus zaupal apostolu Petru v znamenitem pogovoru z njim ob obali Genezareškega jezera. Nato se je papež v procesiji s sto petdesetimi kardinali napotil na trg sv. Petra, kjer je potekala osrednja bogoslužna slovesnost ob uradnem začetku papeške službe. Slovesnosti se je po podatkih italijanske civilne zaščite udeležilo 350 tisoč ljudi, če pa štejemo še vse tiste, ki so se zbrali pred megazasloni na nekaterih rimskih trgih v okolici Vatikana, pa njihovo število presega 400 tisoč. Med njimi je bilo tudi 141 državniških delegacij, 52 delegacij različnih krščanskih Cerkva in cerkvenih skupnosti, celoten diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu, do zadnjega kotička pa je bil poln tudi obsežen sektor trga sv. Petra, namenjen duhovnikom rimske škofije in papeških univerz, ki so želeli somaševati s papežem v tem pomembnem trenutku za Cerkev. Med gosti je bil seveda tudi brat novega papeža, 81. letni msgr. Georg Ratzinger, upokojeni stolni korni mojster, ki sicer živi v eni izmed župnij v Regensburgu na Bavarskem.

Najbolj značilen del današnje bogoslužne slovesnosti je bilo nadevanje svetega palija in ribičevega prstana. Sveti palij je bel volnen trak s petimi rdečimi križi, ki simbolizirajo pet Kristusovih ran in ga rimski škofje nosijo vse od 4. stoletja naprej, papež pa jih navadno podeljuje tudi nadškofom metropolitom v znamenje posebne povezanosti z Apostolskim sedežem. Obred podelitve palija in prstana je potekal tako, da je protodiakon kardinalskega zbora, kard. Jorge Medina Estevez, prebral formulo obreda podelitve svetega palija, ki se navezuje na Jezusovo evangeljsko priliko o Dobrem pastirju, in Benediktu XVI. pomagal nadeti palij na ramena. Nato je protoprezbiter, ameriški kard. William Baum, prebral molitev, ki kliče Gospodovo pomoč in prisotnost nad novim papežem, končno pa je prvi dekan iz reda kardinalov diakonov, ki je po Ratzingerjevi izvolitvi postal kardinal Sodano, prebral še molitev Kristusu Dobremu Pastirju in svetemu očetu izročil prstan, ki si ga je nadel sam, saj je on tista vrhovna avtoriteta v Katoliški Cerkvi in mu znamenj oblasti ne more podeliti nihče. Po izročitvi palija in prstana je sledilo simbolično dejanje pokorščine, ki ga je papežu izkazalo dvanajst predstavnikov celotnega katoliškega sveta, začenši s tremi omenjenimi voditelji treh kardinalskih redov, ki so jim sledili po en škof, duhovnik, diakon, redovnik, redovnica, laična družina in dva laična vernika. Nato pa je imel papež Benedikt XVI. pomemben nagovor med mašo, ki so ga verniki kar 38 krat prekinili z aplavzi.

Uvodoma je sveti oče pojasnil, da njegov današnji govor ni programski govor, saj je to do neke mere storil že minulo sredo pri maši ob sklepu konklava, poleg tega pa bo tudi v prihodnosti več priložnosti, da to stori. »Moj resnični program je ta, da ne bom izvajal svoje volje, niti ne bom zasledoval svojih idej, ampak bom skupaj z vso Cerkvijo prisluhnil Gospodovi besedi in volji ter se pustil voditi njemu, da bi tako on sam vodil Cerkev v tem zgodovinskem trenutku.«

Namesto programa je zato novi papež obširno razložil znamenji svetega palija in ribičevega prstana. Palij je po njegovih besedah podoba Kristusovega jarma, ki ga na svojih ramah nosi rimski škof, imenovan tudi »služabnik Božjih služabnikov«. Božji jarem je pravzaprav Božja volja, ki jo sprejemamo, je dejal papež in pojasnil, da »ta volja za nas ni težak na zunaj, saj nas ne zatira in jemlje svobode. Božja volja nas ne odtujuje, ampak nas očiščuje, morda včasih celo na boleč način, in nas tako vodi k nam samim.« Palij po besedah svetega očeta pomeni zlasti, da Kristus novi nas, hkrati pa nas vabi, naj nosimo tudi drug drugega. Tako postaja simbol pastirskega poslanstva, saj za pastirja duš ne more biti vseeno, če toliko ljudi živi v puščavi revščine, lakote in žeje, pa tudi zapuščenosti, osamljenosti in uničene ljubezni. Tu pa je tudi puščava otemnjenosti in izpraznjenosti duš brez zavesti o človekovi poti in njegovem dostojanstvu. Zunanje oblike puščave se množijo v svetu zato, ker so notranja puščavska področja postala tako obširna. Ena izmed temeljnih značilnosti pastirja mora zato biti ljubezen do ljudi, ki so mu zaupani, kakor jih ljubi tudi Kristus, v katerega službi pravzaprav je. Benedikt XVI. se dobro zaveda, da Kristusove besede Petru: »Pasi moje ovce«, veljajo danes tudi njemu, hkrati pa se zaveda, da to pomeni ljubiti, kar pa hkrati pomeni biti pripravljen trpeti.

Drugo znamenje pa je ribičev prstan, ki odraža Petrovo poklicanost, da postane ribič ljudi. Tudi danes Jezus govori Cerkvi in njegovim naslednikom, naj odrinejo na globoko ter vržejo mreže, da bi ljudi pridobili za Evangelij, za Kristusa, za pristno življenje. »Pri poslanstvu ribiča ljudi je treba ljudi potegniti iz slanega morja vseh odtujitev k zemlji življenja, k Božji luči. Mi obstajamo zato, da bi ljudem pokazali Boga. Samo tam, kjer je Bog viden, se življenje zares začenja. Samo ko v Kristusu srečamo živega Boga vemo, kaj je življenje. Nismo naključni in nesmiselni proizvod razvoja. Vsak izmed nas je sad Božje misli. Vsak izmed nas je želen, ljubljen in nepogrešljiv. Nič ni lepšega jkot to, če nas Kristus doseže in preseneti z evangelijem«.

Ob koncu je papež načel še dve pomembni temi. Prva je bil poziv k edinosti. Papež je ob tem izrazil zaupanje v Gospodovo obljubo, da bo Cerkev pripeljal do edinosti. Druga pa je bil vnovičen spomin na papeža Janeza Pavla II. in na njegove besede ob ustoličenju 22. oktobra 1978: »Ne bojte se. Odprite, še več, na stežaj odprite vrata Kristusu«. Papež je takrat govoril oblastnikom tega sveta, ki so se bali, da bi jim Kristus odnesel njihovo oblast, če bi mu pustili vstopiti in dovoliti svobodo vere, je pojasnil Benedikt XVI.

»Da, on bi jim zagotovo odnesel prevlado korupcije in sprevračanja pravilne sodbe. Ne bi pa odnesel ničesar od tega, kar pripada človekovi svobodi, dostojanstvu in izgradnji pravične družbe. Papež je poleg tega govoril tudi vsem ljudem, zlasti mladim. Ali se morda vsi skupaj na nek način ne bojimo, da če bi pustili Kristusa vstopiti v našo notranjost in se mu odprli, bi nam ta odnesel nekaj od našega življenja. Ali se ne bojimo odpovedati se česa velikega in edinstvenega, ki dela življenje tako lepo? In papež je še enkrat zagotovil: ne! Kdor pusti Kristusu vstopiti, ne bo izgubil ničesar od tega, kar življenje dela svobodno, lepo in veliko.« Zato je danes tudi Benedikt XVI. pozval vse ljudi, zlasti pa mlade: »Ne bojte se Kristusa! on vam ne bo ničesar odvzel, dal pa vam bo vse. Kdor se bo daroval njemu, bo prejel stoterno. Da, odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu in našli boste pristno življenje«.








All the contents on this site are copyrighted ©.