Papež Frančišek današnjo katehezo posvetil velikonočnem tridnevju

VATIKAN (sreda, 23. marec 2016, RV) – Kateheza med današnjo splošno avdienco je bila namenjena velikonočnemu tridnevju. Papež Frančišek je dejal, da bomo veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto živeli kot močne trenutke, ki nam omogočajo vedno bolj vstopiti v veliko skrivnost naše vere: vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. »V teh treh dneh nam vse govori o usmiljenju, saj vidimo, do kam lahko gre Božja ljubezen.« Prisluhnili bomo pripovedi o zadnjih dneh Jezusovega življenja. Evangelist Janez nam daje ključ za razumevanje tega globokega smisla, ko pravi: »Ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, jim je izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1).

Velikonočno tridnevje in ljubezen, ki ne zapušča
Ljubezen nima meja. Kot je pogosto govoril sveti Avguštin, je to ljubezen, ki »gre brez konca do konca«. Bog se zares ves daruje za vsakega med nami in si v ničemer ne prizanaša. »Skrivnost, ki jo častimo v tem svetem tednu, je velika zgodba ljubezni, ki ne pozna ovir,« je zatrdil papež in dodal, da »Kristusovo trpljenje traja do konca sveta, saj je zgodovina soudeleženosti v trpljenju vsega človeštva in je trajna navzočnost v dogodkih osebnega življenja vsakega od nas«. Kot je poudaril, je  »velikonočno tridnevje spomin na dramo ljubezni, ki nam daje gotovost, da ne bomo nikoli zapuščeni v življenjskih preizkušnjah«.

Veliki četrtek – ljubezen postane služenje
Na veliki četrtek Jezus postavi evharistijo in tako z velikonočno gostijo napove svojo žrtev na Golgoti. Da bi učencem pomagal razumeti svojo ljubezen, jim umije noge ter tako še enkrat v prvi osebi pokaže, kako morajo delati tudi oni. »Evharistija je ljubezen, ki postane služenje,« je dejal Frančišek. »Je veličastna navzočnost Kristusa, ki želi nasititi vsakega človeka, predvsem najšibkejše, da bi jih usposobil za pot pričevanja med težavami tega sveta. In ne samo to. S tem, da se nam daje kot hrana, Jezus poudarja, da se moramo naučiti z drugimi lomiti to hrano, da bo postala resnično obhajilo življenja s tistimi, ki so v stiski. On se daje nam in nas prosi, da ostajamo v njem, da bi delali enako.«

Veliki petek – do konca darovana ljubezen
Veliki petek je največji trenutek ljubezni. Kot je razlagal sveti oče, »smrt Jezusa, ki se na križu izroči Očetu, da bi ponudil zveličanje vsemu svetu, izraža do konca darovano ljubezen«. To je ljubezen, ki hoče objeti vsakega, ki noče nikogar izključiti. Je ljubezen, ki se razširi na vsak čas in vsak kraj. Je »neizčrpen izvir zveličanja, iz katerega lahko zajema vsak med nami, grešniki«. Kot je dejal papež: »Če nam je Bog z Jezusovo smrtjo izkazal svojo največjo ljubezen, potem tudi mi, prerojeni s Svetim Duhom, lahko in moramo ljubiti drug drugega.«

Velika sobota – ko Bog molči iz ljubezni
Velika sobota je dan Božje tišine, je nadaljeval papež in poudaril, da moramo storiti vse, da bo to zares dan tišine. V grob položeni Jezus deli dramo smrti s celotnim človeštvom. To je tišina, ki govori o ljubezni in ki ljubezen izrazi kot »solidarnost z vedno zapuščenimi«. Božji Sin jih doseže tako, da napolni praznino, ki jo lahko izpolni samo neskončno usmiljenje Boga Očeta. »Bog molči, a molči iz ljubezni,« je izpostavil papež Frančišek. Na ta dan tiha ljubezen postane pričakovanje življenja v vstajenju. Povabil je, naj na veliko soboto premišljujemo tudi o Mariji, ki je v tišini čakala na vstajenje. Marija mora po papeževih besedah za nas postati podoba velike sobote. Gre za »ljubezen, ki ne dvomi, ampak upa v Gospodovo besedo, ki se bo razkrila in zasijala na dan velike noči«.

Velika skrivnost ljubezni in usmiljenja
»Vse to je velika skrivnost ljubezni in usmiljenja. Naše besede so revne in nezadostne, da bi jo izrazile v polnosti.« Papež je spomnil na sveto Julijano iz Norwicha, nepismeno dekle, ki je imelo videnja o Jezusovem trpljenju. Z zelo preprostim jezikom je takole opisala smisel usmiljene ljubezni: »Potem me je naš dobri Gospod vprašal: 'Si zadovoljna, ker sem jaz trpel zate?' In jaz sem rekla: 'Ja, dobri Gospod. In zelo sem ti hvaležna. Ja, dobri Gospod, ki si blagoslovljeni.' Potem je Jezus, naš dobri Gospod, rekel: 'Če si ti zadovoljna, sem tudi jaz zadovoljen. Da sem trpel zate, je zame veselje, sreča in večna radost. In če bi lahko trpel še več, bi to storil.'.« Takšen je naš Jezus, je dodal papež Frančišek, vsakemu pravi: »Če bi lahko še več trpel zate, bi to storil.«

Te besede nam pomagajo razumeti neizmerno in neskončno ljubezen, ki jo Gospod ima do vsakega med nami, je ob koncu kateheze dejal sveti oče in še povabil: »Pustimo se oviti s tem usmiljenjem, ki nam prihaja naproti. In v teh dneh, ko bomo svoj pogled usmerili na Gospodovo trpljenje in smrt, sprejmimo v svoje srce veličino njegove ljubezni, v pričakovanju vstajenja, v tišini, kakor Marija.«