Rektor kolegija vatikanskih spovednikov o pomenu in izkušnji spovedi v letu Usmiljenja

VATIKAN (petek, 11. marec 2016) – V Buli ob napovedi izrednega leta usmiljenja je papež Frančišek vse vernike povabil, da bi znova prepričljivo postavili »v središče zakrament sprave, ker nam omogoča, da se z roko dotaknemo veličine usmiljenja.« P. Rocco Rizzo, rektor kolegija vatikanskih spovednikov, je v pogovoru za časopis L'Osservatore Romano spregovoril o pomenu in izkušnji spovedi v letu Usmiljenja.

Med 8. decembrom in 6. januarjem bistveno več spovedi
Poudaril je, da je v baziliki sv. Petra v času med 8. decembrom, ko se je začelo jubilejno leto, in praznikom Gospodovega razglašenja k zakramentu sprave pristopilo bistveno več vernikov kakor sicer. V zadnjih mesecih pa opažajo viden upad števila spovedi, predvsem tujcev. Razlog za to je, po njegovih besedah, dejstvo, da je zaradi groženj glede varnosti v Rimu število neitalijanskih romarjev bistveno manjše kot prejšnja leta.

14 rednih spovednikov, v letu Usmiljenja še 30 drugih patrov minoritov
P. Rizzo je povedal, da je sam od decembra do februarja spovedal približno 2000 oseb, torej med 20 in 30 dnevno. Po njegovih besedah na število vplivajo različni dejavniki: dogodki oz. slovesnosti v baziliki, jeziki, ki jih pozna spovednik, pa tudi dan v tednu – ob sobotah in predvsem nedeljah se namreč število spovedancev bistveno poveča, saj na romanje pridejo tudi mnoge skupine iz rimskih župnij. Rednih spovednikov, ki sestavljajo kolegij vatikanskih spovednikov, je 14, tem pa se jih je v svetem letu pridružilo še okrog trideset, ki so prav tako na razpolago za spoved. Vsi so patri minoriti, prihajajo pa z različnih koncev sveta – nekateri bodo v Vatikanu 5 ali 6 mesecev, drugi pa vse leto.

Sprejemati, prisluhniti, pomagati, da vernik opravi dobro spoved
Nadalje je rektor vatikanskih spovednikov spomnil, da je zanje pomembno udejanjiti različna povabila papeža Frančiška: izraziti bratstvo, znati sprejemati z nasmehom, z veseljem v srcu. Kot sam pravi, je bistveno sprejemati, prisluhniti, pomagati, da vernik opravi dobro spoved, saj nekateri pridejo k spovedi po 30 ali 40 letih, kar je še posebej opazno v zadnjem času. P. Rizzo je dodal, da je k njemu prišlo že veliko ljudi, ki so se po tem, ko so poslušali papeža, spomnili, da so pred 30 ali 40 leti storili nekaj težkega in so začutili, da se morajo spraviti z Gospodom. Med njimi je veliko žena, ki so se odločile za splav in v sebi nosijo odprto rano, ki se nikoli ne zaceli. Tudi če so se že spovedale tega greha, se ga želijo ponovno spovedati.

Tudi spovedniki v baziliki svetega Petra so misijonarji usmiljenja
Spovedniki v baziliki sv. Petra imajo v letu Usmiljenja enaka pooblastila kakor misijonarji usmiljenja, kar pomeni, da lahko odpuščajo tudi grehe, ki so sicer pridržani Apostolskemu sedežu. Ti pa so: neposredna kršitev spovedne molčečnosti, oskrunitev posvečene hostije, poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto zapoved ter fizičen napad na papeža. Edini greh, ki tudi v letu Usmiljenja ostaja pridržan Apostolskemu sedežu, je škofovsko posvečenje brez papeževega mandata.

Za pokoro namesto molitve dobra dela
P. Rizzo je zatem spregovoril o pokori – poudaril je, da v primerjavi s preteklostjo, spovedniki zdaj pogosto namesto molitve vernike povabijo, naj za pokoro opravijo kakšno dobro delo: obiščejo bolnika, plačajo položnico nekomu, ki nima denarja, nakupijo stvari za ostarele, spremljajo v cerkev invalida in podobno. To so po njegovih besedah znamenja dejavne ljubezni, ki bi jih morali spovedanci opravljati vsak dan.