Kardinal Parolin: Verodostojnost novinarja utemeljena na integriteti

MATERA (ponedeljek, 7. marec 2016, RV) – Izzivi novinarstva v Frančiškovem času: to je bila naslovna tema simpozija, odprtega za javnost, ki se je v soboto, 5. marca, sklenil z govorom kardinala Pietra Parolina, vatikanskega državnega tajnika. Dogodek je bil organiziran v okviru 19. kongresa Italijanske zveze katoliškega tiska, ki je potekal v Materi na jugu Italije in se je zaključil z izvolitvijo novega vodstva. Izbrana tema – kot je udeležencem dejal kardinal Parolin – dopušča, da bi se ustavili, se medsebojno poslušali in pogovarjali ter tako dali nov zagon svojemu delovanju. In sicer kot verniki, ki so dejavni v svetu komunikacij, pa tudi kot strokovnjaki za to področje.

V službi resnice
Delo novinarjev, kakor je v enem svojih prvih govorov poudaril že papež Pavel VI., je predvsem »v službi resnice«. Kadar si ne prizadeva za iskanje resnice, se novice same razkrojijo. Prave novice so tiste, ki v središče postavljajo osebo. Papež Frančišek je v apostolski spodbudi Veselje evangelija zapisal: »Neverjetno je, da ne vzbuja nobene pozornosti, če zmrzne star človek, ki je prisiljen živeti na cesti, medtem ko zbuja pozornost padec za dve točki na borzi.« Kardinal Parolin je dodal, da je v javnem prostoru potrebno braniti tisto, kar je človeško, in nasprotno razkrivati tisto, kar je nečloveško. Besede niso nikoli nevtralne: »Če boste o življenju in življenjskih pripetljajih znali govoriti besede smisla, razumevanja, poslušanja in tolažbe, boste tako ponovno našli najplemenitejše poslanstvo novinarstva, ki je dati glas tistemu, ki ga nima, kajti verodostojnost je utemeljena na integriteti, zanesljivosti, poštenosti in doslednosti novinarja.«

Dobra komunikacija lahko stori veliko za ohranjanje demokracije
Prav te lastnosti bi lahko opredelili tudi kot obliko zvestobe demokraciji. Dobra komunikacija namreč lahko stori veliko za ohranjanje demokracije. Ustvarja prostor za medsebojno poslušanje in jamčenje pluralizma. Če je prosta pristranskih interesov, lahko dan za dnem gradi poti integracije. Sveti oče je v poslanici za 50. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja zapisal, da je digitalno okolje »kakor trg, kraj srečevanj, kjer se lahko pobožamo ali ranimo, kjer imamo lahko plodovito razpravo ali moralno linčanje«.

Nova tehnološka sredstva uporabljati za gradnjo enotne družine
Vatikanski državni tajnik je zatem izpostavil še vidik napredka in tehnoloških sprememb v kontekstu novinarskega dela. Pri tem je spomnil, kako je papež Pij XI., na katerega pobudo je nastal Radio Vatikan, takrat izrazil željo, da bi to novo tehnološko sredstvo uporabljali tako, da bi »gradilo enotno družino«. Papež Frančišek pa je v poslanici za 47. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, posvečeni družbenim omrežjem, zatrdil, da »izmenjava informacij lahko postane prava komunikacija, povezovanja lahko prerastejo v prijateljstva in ti stiki lahko pripomorejo k občestvu«. Kardinal Parolin je pojasnil, da to pomeni, da mediji niso poklicani le k deljenju idej in informacij, temveč predvsem h komuniciranju samega sebe.

Novinar je posrednik
»Novinar ni demiurg, ampak je posrednik.« In za katoliškega novinarja vera ni nekaj, kar nasprotuje njegovemu iskanju. Nasprotno, papež Frančišek je v okrožnici Luč vere zapisal, da »kdor veruje, vidi«. »Biti v svetu, a ne od sveta« novinarjem dopušča povezovati odgovornost in navdušeno vnemo z osvobojenostjo od osebnih interesov in vseh oblik kratkotrajnih dominantnih miselnosti. Kardinal Parolin je na koncu spomnil še na Manuela Lozana Garrida, prvega novinarja laika, ki je bil razglašen za blaženega, in sicer leta 2010. Živel je v času španske državljanske vojne, ko je biti kristjan pomenilo tvegati življenje. Manuel navkljub temu, s svojim pisalnim strojem, ni prenehal govoriti resnice. Zaslužni papež Benedikt XVI. je ob njegovi beatifikaciji dejal: »Novinarji v njem lahko najdejo zgovornega pričevalca o dobrem, ki se lahko stori, kadar pero odseva veličino duše in se da na razpolago resnici ter plemenitim stvarem.«