2016-02-27 10:00:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 3. postno nedeljo


2Mz 3,1-8.13-15
Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jitra, midjánskega duhovnika. Drobnico je popeljal onkraj puščave ter prišel do Božje gore Horeb. Tedaj se mu je prikazal Gospodov angel v ognjenem plamenu iz sredine grma. Pogledal je in glej, grm je gorel v ognju, vendar grm ni zgorel. Mojzes je rekel: »Stopim tja in pogledam to veliko prikazen, da grm ne zgori!« Gospod pa je videl, da prihaja gledat in Bog mu je zaklical iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Rekel je: »Tukaj sem.« Rekel je: »Ne bližaj se! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, na katerem stojiš, je sveta zemlja!« Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati Boga.

Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal njegovo vpije zaradi priganjačev. Da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v dobro in prostrano deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, na kraj Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.

Mojzes je nato Bogu rekel: »Glej, ko pridem k Izraelovim sinovom in jim rečem: ›Bog vaših očetov me je poslal k vam,‹ pa mi rečejo: ›Kako mu je ime?‹ – kaj naj jim odgovorim?« Tedaj je Bog rekel Mojzesu: »JAZ SEM, KI SEM.« Potem je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›JAZ SEM‹ me je poslal k vam.« Nadalje je Bog še rekel Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov me je poslal k vam.‹ To je moje ime na veke in po tem se me boste spominjali iz roda v rod.

1Kor 10,1-6.10-12
Nočem namreč, bratje, da vi ne bi vedeli, kako so bili naši očetje vsi pod oblakom, da so šli vsi skozi morje in so bili vsi v Mojzesa krščeni v oblaku in morju. in so vsi jedli isto duhovno jed in vsi pili isto duhovno pijačo: pili so namreč iz duhovne skale, ki jih je spremljala, skala pa je bil Kristus. Toda večina izmed njih ni bila Bogu po volji, pobiti so bili namreč v puščavi. To se je zgodilo nam v zgled, da mi ne bi poželeli hudega, kakor so oni. Tudi ne godrnjajte, kot so prav tako nekateri izmed njih godrnjali in jih je pomoril pokončevalec. To pa se jim je dogajalo kot zgled, napisano pa je bilo v svarilo nam, ki nas je dosegla dopolnitev vekov. Kdor torej meni, da stoji, naj gleda, da ne pade.

Lk 13,1-9
Prav v tistem času so bili tam navzoči nekateri, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je in rekel: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Nikakor vam pravim. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Nikakor vam pravim. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«

Povedal pa je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovoril in rekel: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Efrem Sirski pravi: »Dogodek Galilejcev, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami, se je verjetno zgodil med Herodovim rojstnim dnem, ko je bil Janez obglavljen in sicer kot Pilatov poskus osramotiti Heroda, ker takrat še nista bila prijatelja.« Sv. Ambrož pa pravi, da »ti Galilejci niso bili večji grešniki kot drugi Galilejci in njihove nesreče ne moremo povezati s kakšnim določenim ali izrednim grehom, prav tako nima nobene vrednosti predvidevanje, da so bili ubiti zato, ker je bil njihov dar nečist.« Sv. Avguštin o priliki pravi: »V Jezusovem nauku smokva predstavlja ves človeški rod, ki ga je Bog prišel rešit.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Oba, tako vinogradnik in smokva, sta običajni prispodobi Stare zaveze za Izrael. V Jezusovi priliki je smokva posajena v vinogradu in to je nekatere razlagalce pripeljalo do predloga, da lahko drevo predstavlja skupino znotraj Izraela, na primer voditelje shodnic. Napraviti prostor na zemljišču za druge, bi lahko namigovalo na vključitev poganov v Božji Izrael. Prošnja vinogradnika pa poraja misel, da bi lahko to bil Jezus sam med svojim prvim poslanstvom med Judi, vsekakor pa tisti, ki oznanja evangelij usmiljenega odpuščanja Boga po Jezusu, ki v podobi vinogradnika goreče posreduje za tistega, ki umira. Četrto leto bi torej lahko bilo Jezusovo učlovečenje, ko je prišel, da bi kot vinogradnik nahranil Izrael.«

Misli Benedikta XVI.
Bogoslužje tretje postne nedelje nam predstavlja tematiko spreobrnjenja. V prvem berilu iz 2. Mojzesove knjige, je Mojzes, medtem ko je pasel čredo, videl goreč grm, ki pa ni zgorel. Približal se je, da bi opazoval ta čudež, ko ga je glas poklical po imenu ter ga povabil, naj prizna svojo nevrednost tako, da si sezuje sandale, saj je ta kraj svet. »Jaz sem Bog tvojega očeta«, je rekel glas, »Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov«, in še dodal: »Jaz sem, ki sem!« (2Mz 6a.14). Bog se razodeva v življenju vsakega od nas na različne načine. Da bi pa mogli prepoznati njegovo navzočnost, je potrebno približati se mu z zavestjo svoje revščine ter z globokim spoštovanjem. V nasprotnem primeru pa bomo nesposobni srečati ga ter vstopiti v občestvo z Njim. Kakor je zapisal apostol Pavel, je dogodek (godrnjanje Izraelskega ljudstva v puščavi) zapisan v svarilo. Spominja nas, da se Bog ne razodeva nadutim in lahkomiselnim, temveč tistemu, ki je pred Njim ubog in ponižen.








All the contents on this site are copyrighted ©.