Druga postna pridiga namenjena konstituciji Dei Verbum

VATIKAN (petek, 26. februar 2016, RV) – Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa je danes zjutraj imel drugo postno pridigo za svetega očeta in rimsko kurijo. Postne pridige letos namenja dokumentom drugega vatikanskega koncila. Prvo postno pridigo je posvetil konstituciji o bogoslužju Sacrosanctum Concilium, danes pa je govoril o Dei Verbum, dogmatični konstituciji o Božji besedi, in pridigi dal naslov Sprejmite Besedo, ki je posejana v vas.

Bog, ki govori
»Svetopisemski Bog je Bog, ki govori,« je začel današnjo pridigo p. Cantalamessa. Bog je posegel po besedi, da bi tako lahko komuniciral s človeškimi bitji. Seveda gre za način govorjenja, ki je drugačen od človeškega, je govor, ki nagovarja srce. »Bog nima človeških ust in človeškega diha: njegova usta so usta preroka, njegov dih je Sveti Duh.« Gre za govorjenje v resničnem pomenu: stvaritev prejme sporočilo, ki ga lahko prevede v človeške besede. Božji govor je tako živ in resničen, da se prerok celo spominja kraja in časa, ko mu je določena beseda bila namenjena. Noben človeški glas ne more doseči globine, ki jo lahko doseže Božja beseda.

Narava Božjega govorjenja pa se radikalno spremeni v trenutku, ko v Svetem pismu preberemo: »Beseda je postala meso« (Jn 1,14). S Kristusovim prihodom, Bog spregovori s človeškim glasom, ki ga lahko slišijo tudi ušesa telesa. »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja« (1 Jn 1,1). Besedo se je videlo in slišalo, je nadaljeval papeški pridigar. Pa vendar, kar se sliši, ni človekova beseda, ampak je beseda Boga, kajti ne govori človeška narava, ampak oseba. Kristusova oseba pa je ista oseba Božjega Sina. V njem nam Bog govori osebno.

Lectio divina
P. Cantalamessa je zatem spregovoril o Božji besedi kot »poti osebnega posvečevanja«, v ospredje pa postavil premišljevanje Svetega pisma po metodi lectio divina. V konstituciji Dei Verbum takole beremo: »V Božji besedi sta vsebovani tolikšna sila in moč, da je ta Božja beseda za Cerkev opora, za otroke Cerkve pa trdnost vere, hrana duše ter čisti in neusahljivi studenec duhovnega življenja.« Samo Sveto pismo nam ponuja določeno metodo branja, ki je dostopna vsem. V Prvem Jakobovem pismu (Jak 1,18-25) najdemo odlomek o Božji besedi, iz katerega lahko razberemo model za lectio divina. Ta pristop k branju Svetega pisma je sestavljen iz treh delov, ki jih je p. Cantalamessa zatem tudi pojasnil: »Besedo sprejeti«, »Besedo premišljevati« in »Besedo postaviti v prakso«.