P. Federico Lombardi o reformi vatikanskih medijev

VATIKAN (četrtek, 25. februar 2016, RV) – P. Federico Lombardi se poslavlja od Radia Vatikan, kjer je preživel 25 let, zadnjih deset let kot generalni direktor. V prvem delu intervjuja, ki smo ga predstavili včeraj, je spregovoril o svojih spominih, v drugem delu pa predstavlja predvsem svoj pogled na reformo vatikanskih medijev.

Radio Vatikan ni več radio v ozkem pomenu besede
Le-ta je po njegovem mnenju nujna in jo je potrebno pogumno uresničiti, v zavesti in spoštovanju nove kulture in novih tehnologij, ki zaznamujejo razvoj komunikacij. Radio Vatikan je v svet digitalne in multimedijske komunikacije vstopil v drugi polovici devetdesetih let. Od takrat dalje ne predstavlja več le avdio programov. Med drugim ima večjezično spletno stran, prisoten je tudi v družbenih omrežjih. Iz enosmerne komunikacije je prešel k interakciji. Že leta 2006 ob 75. obletnici ustanovitve Radia Vatikan je p. Lombardi tako poudaril, da ne gre več za »radio v ozkem pomenu besede«, temveč za »pomemben večjezični in večkulturni center produkcije informacij in poglobitev, ki svoje usluge širi s tehnologijami in najprimernejšimi oblikami za dosego občinstva na različnih delih sveta«. P. Lombardi ima »ime Radio Vatikan« sicer rad, saj izraža sijajno zgodovino. V zadnjem času pa ga vseeno doživlja kot »neke vrste past«, ker je »vir dvoumnosti«. Zato meni, da je sedaj dobro iti preko tega imena, kar se bo z reformo seveda zgodilo.

Reforma vatikanskih medijev je dobrodošla
Ta reforma vatikanskih medijev, ponavlja p. Lombardi, je »nedvomno dobrodošla«. Toda biti mora celostna in se zgoditi v kontekstu preučitve. Vsak izmed medijev se je namreč porodil iz zgodovine, ločeno od drugih. Glede na to, da smo vstopili v svet multimedialnosti in digitalnega zbliževanja, pa je sedaj treba iti naprej. In prav je tudi, dodaja p. Lombardi, da odgovornost prevzamejo mlajše osebe, bolj odprte in prepričane o možnostih novega.

Ekonomski prihranek reforme
Kar zadeva ekonomski prihranek, ki naj bi ga reforma prinesla, p. Lombardi poudarja, da se varčevanje ne začenja z današnjim dnem. Število osebja na radiu se zmanjšuje že vse od leta 2003, in sicer brez odpuščanja. Nadaljnji prihranek je mogoč z že začeto redukcijo oddajanja preko kratkih valov in racionalizacijo ter dobro koordinacijo posameznih aktivnosti. Radio je na primer že do sedaj zagotavljal znatno količino različnih uslug, ki še zdaleč niso bile omejene na zgolj radijsko produkcijo in oddajanje. Med drugim je omogočal produkcijo in razširjanje zvoka med vsemi slovesnostmi in dogodki v Vatikanu. V kontekstu reforme bodo vse te usluge reorganizirane, a če se jih želi ohraniti, bo ostala tudi potreba po osebju in potrebnih orodjih. Stroški bodo torej ostali in ne sme se slepiti, da se da storiti veliko več, pravi p. Lombardi: »Komunikacija stane in bo še naprej stala, toda prav in nujno je investirati vanjo, sicer bo reforma prisiljena ostati v pretesni kletki.«

Vključitev Radia Vatikan in Vatikanskega televizijskega centra (CTV)
Naslednji korak reforme vatikanskih medijev predvideva prav vključitev Radia Vatikan in Vatikanskega televizijskega centra (CTV). P. Lombardi, ki je bil enajst let tudi direktor televizije, obe ustanovi dobro pozna. Sodelovanje med njima obstaja od vedno. Njuna integracija je po njegovih besedah tako »naravna«. Ni brez razloga, da se v skoraj vseh državah govori o »radioteleviziji«. P. Lombardi nazadnje izraža še svoje prepričanje, da je med izzivi reforme prav integracija in koordinacija različnih ustanov, ne da bi jih pri tem obtežili ali se zapletali.