VATIKAN (sreda, 24. februar 2016, RV) – Papeževa kateheza med
današnjo splošno avdienco je govorila o usmiljenju in oblasti. V svetih spisih je
veliko odlomkov, ki govorijo o mogočnikih, kraljih in ljudeh na položajih ter tudi
o njihovi nadutosti in nasilnosti. »Bogastvo in oblast sta stvarnosti, ki sta
lahko dobri in koristni za skupno dobro, če le s pravičnostjo in ljubeznijo služita
revnim in vsem ostalim. A kadar se ju živi kakor privilegij, z egoizmom in oblastnostjo,
kakor se to pogosto dogaja, se spremenita v orodji pokvarjenosti in smrti,« je
dejal papež Frančišek. Tako se je tudi zgodilo v prizoru o Nabotovem vinogradu, ki
ga opisuje 21. poglavje Prve knjige kraljev (glej 1 Kr 21,1-15), na katerega je sveti
oče oprl današnjo katehezo.
Nabot zavrne kraljevo ponudbo
Svetopisemski odlomek pripoveduje, kako hoče Ahab,
kralj nad Izraelom, kupiti Nabotov vinograd, ki meji na kraljevo palačo. Ponudba se
zdi legitimna, celo velikodušna, a v Izraelu je zemljišče veljalo za skoraj neodtujljivo
lastnino. V Tretji Mojzesovi knjigi je takole zapisano: »Zemlje ne boste prodajati za zmeraj, kajti zemlja je moja, vi ste le tujci
in priseljenci pri meni« (3 Mz 25,23). Zemlja
je sveta, ker je dar Gospoda. Treba jo je varovati in ohranjati, saj je znamenje božjega
blagoslova, ki se prenaša iz roda v rod. Vsem je tudi zagotovilo dostojanstva. Negativen
Nabotov odgovor kralju je torej razumljiv, ko pravi: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« (1 Kr 21,3).
Jezabela – vsaka želja je ukaz
Kralj Ahab se na zavrnitev odzove z zagrenjenostjo
in ogorčenostjo. Čuti se užaljenega, ponižanega v svoji avtoriteti oblastnika, onemogočenega
v dosegi svoje želje po posedovanju. Takšnega ga vidi njegova žena Jezabela, poganska
kraljica, ki je vzpostavila malikovalsko čaščenje in hotela ubiti Gospodove preroke
(Glej 1 Kr 18,4), ter se odloči poseči v dogajanje. Besede, ki jih nameni kralju,
so zelo pomenljive: »Takole izvršuješ kraljevsko
oblast nad Izraelom? Vstani, jej in tvoje srce naj se veseli! Jaz ti bom dala vinograd
Jezreélca Nabóta« (1 Kr 18,7). Jezabela naredi
poudarek na kraljevem ugledu in oblasti, ki sta z njenega vidika bila z Nabotovo zavrnitvijo
postavljena pod vprašanj. Oblast pa kraljica smatra kot absolutno in zatorej vsaka
želja postane ukaz.
Jezus – razsežnost služenja
Jezus nam o teh stvareh takole pravi: »Veste, da vladarji narodov gospodujejo nad njimi in da velikaši izvajajo nad
njimi oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik,
naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik« (Mt 20,25-27). Papež Frančišek je opozoril, da če se izgubi
razsežnost služenja, se oblast spremeni v nadutost ter postane gospodovalnost in oblastnost.
Ravno to se zgodi v prizoru o Nabotovem vinogradu. Kraljica Jezabela se brezobzirno
odloči odstraniti Nabota in začne uresničevati svoj načrt. Poseže po lažnivosti in
pokvarjenosti: v kraljevem imenu odpošlje pisma mestnim starešinam in veljakom ter
ukaže, naj dva moža lažno pričata proti Nabotu, da je preklinjal Boga in kralja, to
pa je zločin, ki se kaznuje s smrtjo. Nabot je umrl, kralj pa si je prisvojil njegov
vinograd.
Papež: To je zgodba našega časa
Po papeževih besedah to ni zgodba, ki pripada nekemu
drugemu času, ampak je prav tako zgodba današnjih dni, kjer obstajajo oblastniki,
ki izkoriščajo reveže, izkoriščajo ljudi, da bi imeli več denarja. Frančišek je izpostavil
trgovino z ljudmi in suženjsko delo; ljudi, ki delajo na črno in za malo denarja;
pokvarjene politike, ki hočejo vedno več. Tako vidimo, kam vodi izvrševanje oblasti,
ki ne spoštuje življenja, ki je brez pravičnosti in brez usmiljenja. Vidimo, kam vodi
žeja po oblasti: pohlepnost, ki hoče posedovati vse. Papež je navedel besede preroka
Izaije, kjer Gospod svari pred pohlepom bogatih posestnikov, ki hočejo imeti vedno
več hiš in zemlje. Takole pravi Izaija: »Gorje
vam, ki dodajate hišo hiši, priključujete njivo njivi, dokler ni več prostora, in
ostanete edini, ki prebivate v deželi« (Iz 5,8).
Bog pomaga k spreobrnjenju
»A Bog je večji od hudobije in umazanih človeških iger,« je poudaril papež. V nadaljevanju zgodbe beremo, kako po
svojem usmiljenju pošlje preroka Elijo, da bi Ahabu pomagal k spreobrnjenju. »Bog vidi zločin in potrka tudi na Ahabovo srce. Kralj spozna
svoj greh, se poniža in prosi odpuščanje.« Frančišek
je pripomnil, kako lepo bi bilo, če bi mogočni izkoriščevalci današnjega časa storili
enako. Gospod sprejme Ahabovo kesanje. A vendarle, ubit je bil nedolžen človek in
storjeno dejanje bo imelo neizogibne posledice. Storjeno zlo namreč pušča svoje boleče
sledi; zgodovina ljudi bo imela rane.
Oblast Jezusa Kristusa, resničnega kralja
»Tudi v tem primeru nam usmiljenje pokaže najboljšo
pot, ki ji je treba slediti. Usmiljenje lahko ozdravi rane in lahko spremeni zgodovino. Odpri svoje srce
usmiljenju!« je spodbudil papež Frančišek. »Božje usmiljenje je močnejše od grehov ljudi.« Kaj je oblast, spoznamo, kadar se spomnimo prihoda nedolžnega
Božjega Sina, ki je postal človek, da bi s svojim odpuščanjem uničil zlo. Jezus Kristus
je resnični kralj, a njegova oblast je popolnoma drugačna. Njegov prestol je križ.
On ni kralj, ki ubija, ampak, nasprotno, dá življenje. Gre naproti vsem, predvsem
najšibkejšim, premaga osamljenost in usodo smrti, v katero vodi greh. »Jezus Kristus s svojo bližino in nežnostjo vodi grešnike v prostor milosti
in odpuščanja. To je usmiljenje Boga,« je sklenil
katehezo papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |