P. Federico Lombardi po 25 letih zapušča Radio Vatikan

VATIKAN (sreda, 24. februar 2016, RV) – P. Federico Lombardi bo s koncem tega meseca zaključil svoj mandat generalnega direktorja Radia Vatikan. Na radio je prišel pred 25 leti. Sprva je bil programski direktor, od leta 2005 pa generalni direktor. Leta 2001 mu je bilo zaupano vodenje Vatikanskega televizijskega centra (CTV). Leta 2006 je postal tudi direktor tiskovnega urada – funkcija, katero še naprej ohranja.

Novosti, ki so p. Lombardija najbolj prevzele
Kot je povedal p. Lombardi, pred prihodom na Radio Vatikan »ni neposredno poznal vatikanskega sveta«. Vendar pa je, še preden je postal provincial italijanskih jezuitov, več kot deset let delal za revijo Civiltà Cattolica. Ta izkušnja je bila »odlična pripravljalna šola«. Med novostmi, s katerimi se je moral soočiti na Radiu Vatikan, je bilo redno spremljanje papeževih dejavnosti od blizu. Poleg tega pa tudi svetovno obzorje informacijskih aktivnosti in mednarodnost delovne skupnosti, najrazličnejše kulture, jeziki in pisave šestdesetih prisotnih narodnosti. Prav slednje so bile za p. Lombardija novosti, ki so ga najbolj prevzele.

Prvih petnajst let najsrečnejše obdobje
Kot programski direktor v prvih petnajstih letih, od 1991 do 2005, je bil prevladujoči vidik njegovega dela pozornost na vsebino. Vendar pa je to obdobje zaznamovala tudi velika bližina do življenja posameznih redakcij. »Zelo intenzivni in globoki človeški odnosi« so razlog, da je bilo za p. Lombardija to obdobje verjetno »najsrečnejše«. Praktično vsak dan, od jutra do večera, skoraj brez prekinitev, se je lahko v polnosti posvečal poslanstvu Radia Vatikan. Ko so mu bile sčasoma zaupane še druge funkcije, je moral čas v dnevu razdeliti. Na običajen dan je zgodnje dopoldne in večer preživel na radiu. Pozno dopoldne je odšel v Vatikanski televizijski center, osrednji del dneva pa je preživel na tiskovnem uradu. Čeprav je bilo dela veliko, p. Lombardi ni nikoli pomislil, da bi radio zapustil. To je bilo poslanstvo, zaradi katerega so ga predstojniki poslali v Vatikan. Zato ga je vedno smatral za svoje prvo in temeljno poslanstvo. Čeprav si je seveda prizadeval tudi druge naloge opravljati z največjo zavzetostjo, je njegov »dom« v Vatikanu ostal Radio Vatikan.

Najtežji in najlepši spomini, obžalovanje
Kot najtežje obdobje v vseh teh letih p. Lombardi omenja čas razpravljanja in obtožb glede tako imenovanega »elektrosmoga« kot posledice dejavnosti oddajnega centra Santa Maria di Galeria. To vprašanje se je odprlo leta 2001. Seveda je bilo hudo biti obtožen, da delaš slabo – pravi p. Lombardi – a ker je bila vest mirna, je bila preizkušnja prestana z odgovornostjo, potrpežljivostjo, moralno resnostjo in znanstveno usposobljenostjo.

Največ veselja pa so p. Lombardiju prinašala pričevanja poslušalcev, ki so živeli v težkih situacijah, a jim je uspelo na radio poslati sporočila z zahvalo za njihovo delo. Spominja se pisem prostovoljke v Somaliji, bolničarke, ki je bila sama v muslimanskem svetu in je redno poslušala oddaje Radia Vatikan. Ali pa 40 tisoč pisem z zahvalami iz Ukrajine, ki so prispela v prvem letu po padcu sovjetskega režima.

Najbolj p. Lombardi obžaluje, da pa mu v tem času na radiu ni uspelo vzpostaviti programa v jeziku hausa. Za le-tega so vztrajno prosili škofje iz severne Nigerije, regije, ki je danes prizorišče nasilja in napetosti. Program bi predstavljal majhen, a pomenljiv odgovor, znamenje pozornosti in podpore nigerijskemu prebivalstvu, ki je revno in preizkušano. V DNA Radia Vatikan in njegovega poslanstva vse od začetka, zlasti pa v času preganjanja Cerkve s strani totalitarizmov, je bilo vedno »služenje zatiranim kristjanom, ubogim, manjšinam v težavah«. In sicer bolj kot pa »absolutna podložnost imperativu maksimalizma poslušalstva«. Slednje je treba upoštevati, a ni vse. P. Lombardi upa, da se v prihodnosti na to ne bo pozabilo: »To je lep izziv: kako resnično upoštevati uboge, kako se boriti proti 'kulturi odmetavanja' v novem svetu novih komunikacij.«