Papeževa jutranja sveta maša: Krščanstvo ni verstvo govorjenja

VATIKAN (torek, 23. februar 2016, RV) – Papež Frančišek je po krajšem premoru danes zjutraj ponovno daroval sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Med homilijo je poudaril, da je krščanstvo konkretno verstvo in ne »verstvo govorjenja«. Ni sestavljeno iz hinavščine in nečimrnosti. Krščansko življenje je konkretno, Bog »je konkreten«. Pripadnost Cerkvi ne pomeni okrasa brez vsake obveze, ampak je izkušnja služenja najbolj ubogim. Sveti oče je povezal odlomek iz knjige preroka Izaija z odlomkom iz Matejevega evangelija. Na podlagi obeh je razložil »evangeljsko dialektiko med govoriti in delati«.

Verstvo govorjenja
Jezusove besede razkrinkajo hinavščino pismoukov in farizejev. Učence in množico Jezus vabi, da bi se držali tistega, kar jih le-ti učijo, a da se ne bi ravnali po tem, kako delujejo. »Gospod nas uči poti delovanja.« V Cerkvi pogosto najdemo ljudi, ki se imajo za dobre katoličane in morda pripadajo tudi kakšnemu združenju. Pa vendar kot starši nimajo nikoli časa za pogovor s svojimi otroki, da bi se z njimi igrali, jih poslušali. Preveč so zaposleni, da bi obiskali stare starše v domovih za ostarele in jih puščajo tam zapuščene. »To je verstvo govorjenja.« Pravim, da sem katoličan, toda obnašam se posvetno.

Čemu daje prednost Bog?
Govoriti, a ne delati, je po papeževih besedah »slepilo«. Izaijeve besede nam razkrivajo, čemu daje prednost Bog: »Nehajte delati húdo, učite se delati dobro … Pomagajte zatiranemu, prisojajte pravico siroti, branite pravdo vdove.« Prerok pa nam kaže  tudi neskončno usmiljenje Boga, ki človeštvu pravi: »Pridite, pravdajmo se … Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg.« Gospodovo usmiljenje gre naproti tistim, ki imajo pogum, da razpravljajo z Njim. Toda, razpravljajo o resnici: o stvareh, ki jih delam ali jih ne delam, da bi me On popravil. »In to je velika ljubezen Gospoda, v tej dialektiki med govoriti in delati.« Biti kristjan pomeni delati: izpolniti Božjo voljo. Vsakomur med nami bo Gospod na poslednji dan zastavil vprašanje. Ne bo nas vprašal: »Kaj ste govorili o meni?« Vprašal nas bo o stvareh, ki smo jih naredili.

Zgolj govorjenje nas vodi v pretvarjanje, da smo kristjani
Na tem mestu je papež spomnil na odlomek iz Matejevega evangelija o poslednji sodbi. Ta opisuje, kako bo Bog človeka vprašal, kaj je storil lačnim, žejnim, jetnikom ali tujcem. To je namreč krščansko življenje. Zgolj govorjenje nas vodi v nečimrnost, v pretvarjanje, da smo kristjani. A kristjani ni mogoče biti na ta način. »Naj nam Gospod podari to modrost, da bi dobro razumeli, kje je razlika med govoriti in delati, naj nas nauči poti delovanja in naj nam pomaga hoditi po tej poti.« Kajti pot govorjenja nas vodi tja, kjer so bili ti pismouki, kleriki, ki so se radi oblačili kot veličanstva. Toda to – je sklenil papež Frančišek – ni resničnost evangelija. Zato naj nas Gospod nauči prave poti.